Kako se perspektive spreminjajo glede na informacije, ki so nam ostale v spominu! Vem, da sem že kdaj bral o tem, da morajo letala pred zasilnim pristankom odvreči gorivo, a se za podrobnosti nisem zmenil. Od nedavne medijske panike, ko se je v temini Moje Dežele osamosvojilo nekaj vagonov cistern in je iz ene izteklo nekaj tisoč litrov kerozina, nič ni več tako kot je bilo.

Zato sem danes, ko sem prebral novico o Lufhansinem B747, ki je včeraj namesto v Šanghaj po odmetu goriva priletel nazaj v Frankfurt,

Um das vollgetankte Flugzeug für die Landung vorzubereiten, sei Kerosin abgelassen worden, außerdem sei rein vorsorglich auch die Flughafenfeuerwehr ausgerückt. Letztlich habe die Maschine dann normal landen können.
www.spiegel.de/reise...81464.html

pogledal, kako je s tem kerozinskim onesnaževanjem. Zato zdaj vem, da...

1. Letala (ne vsa), ki morajo kmalu po vzletu pristati, v zraku odtočijo gorivo, da zmanjšajo pristajalno težo in ne (samo) zaradi zmanjšanja tveganja za požar ali eksplozijo, kot sem mislil do zdaj.
en.wikipedia.org/wik...el_dumping

2. Da kerozina ne spuščajo samo nad morjem, ampak povsod, ker ta ne pade na tla kot ploha, ampak prej večinoma izhlapi.

Thankfully, most of the fuel will evaporate before it even hits the ground. This is more likely on warmer days and when an aircraft is high up in the atmosphere -- ideally above 5,000 feet (1,524 meters).
Though the fuel will likely vaporize in the air before it hits the ground, it's true that it's still present and suspended in the atmosphere. Boeing points out that this can cause an unseemly odor and that the vaporized fuel will eventually sink down to the ground.
science.howstuffwork...anding.htm

3. Kako poteka tak postopek v pilotski kabini, lepo pokaže tale video:
www.youtube.com/watc...Ef35NtlBLg

4. Tukaj je še obširna razlaga Boeinga o dilemi med izpustom goriva ali pristankom s preveliko težo, ki jo mora v takih primerih rešiti posadka:
www.boeing.com/comme...ticle3.pdf

5. Za konec še izračun, da je 9.000 litrov kerozina, kolikor naj bi ga v kraška tla izteklo pri Hrastovljah, težkih 7,2 tone, posadka Airbusa 340 v videu zgoraj je izpustila 53 ton (66.250 litrov), B747-400 pa naj bi po hitrem obratu razbremenili za cca 90 ton (112.500 litrov).

Nauk? Kar je tolerirano v zraku pri veliki hitrosti in na veliki višini, je že ob za 80-90% manjši količini na tleh pri majhni hitrosti lahko katastrofa. Nobena od opcij pa ni prav zdrava za okolje in ne za denarnice. Petrol za tono kerozina na Jožetu Pučniku uradno zaračuna 1.347 EUR (z davki, brez popustov), torej bi izpust Swissa v videu po brniški ceni danes stal cca 90 kEUR, včerajšnji izpust Lufthanse pa tja do 121 kEUR. Letenje ni (vedno) poceni.
www.petrol.si/poslov...ta-pucnika