DISKREDITACIJE NOVINARJEV IN AKTIVISTOV

Guardian: Monsantove brigade za diskreditacijo novinarjev in aktivistov

Monsanto, agro, kemijski in biotehnološki gigant, ki je v lasti Bayerja - in v središču škandala, rakotvornosti glifosata in odškodnin - je imel posebno enoto za diskreditacijo novinarjev, ki so kritično pisali o njem. Prav tako je sistematično spodkopaval delo aktivistov, sledil in preiskoval je celo pevca Niela Younga. Prav posebne akcije pa je pripravljal proti novinarki Reutersa Carey Gillam, ki je o Monsantu napisala knjigo.

Dokumenti o Mosantovi operativi, ki jih razkriva Guardian, so priplavali na površje v okviru enega od sodnih procesov, ki se dotikajo škodljivosti in nevarnosti Monsantovih pripravkov za uničevanje plevela.
* Monsanto je ustrahoval kritike in strokovnjake, ki so opozarjali na nevarnosti glifosata.
* Monsanto je plačeval strokovnjakom za ugodna mnenja, ki so prikrila razsežnost nevarnosti glifosata za ljudi.
* Monsanto je načrtoval vrsto akcij, kako napasti knjigo Gillamove že pred izidom. Pisal je govore in oporne točke strokovnjakom, ki so kritizirali knjigo. Tako industriji kot kmetom je narekoval, kaj naj zapišejo in kako naj objavljajo ter razširjajo negativne komentarje.
* Monsanto je plačeval Googlu, da je med prve rezultate iskanja knjige uvrstil negativna mnenja in kritike tako knjige kot Gillamove osebno.
* Monsanto je nenehno pritiskal na Reuters in urednike, da naj Gillamovo ustavijo.

Monsanto je živel v nenehnem strahu, da bodo zlorabe in dokumenti o tem prišli na dan. No, ta dan je tu. Mimogrede, Bayer, lastnik Monsanta, sicer pa znano farmacevtsko podjetje tako na mednarodnem kot slovenskem trgu zdravil na recept in brez recepta, je v okviru sodnih procesov - ki so se končali s prisojenimi odškodninami in dokazanimi nevarnostmi glifosata za ljudi - trdil, da je ta varen.
live.finance.si/8951...v?src=live

ROUNDUP

Ameriško sodišče je v petek razsodilo, da je glifosat, ki je glavna sestavina herbicida Roundup (v Sloveniji uporabljamo tudi podoben herbicid s komercialnim imenom Boom efekt) povzročil nehodgkinov limfom pri 45-letnem Dewaynu Johnsonu, ki ga je kot šolski vrtnar uporabljal pri svojem delu. To pa še ni vse. Sodišče je ugotovilo, da so pri multinacionalni družbi Monsanto, ki jo je nedavno kupilo evropsko multinacionalno podjetje Bayer, že vsaj deset let vedeli, da glifosat povzroča raka, vendar o tem niso obvestili porabnikov. Tako kot v tujini so se vsa ta leta tudi v Sloveniji v medijih pojavljali strokovnjaki in znanstveniki, ki so zagotavljali, da je rakotvornost glifosata le domislica pregretih glav naravovarstvenikov oz. zelenih, s katero medejo razsodnost politikov, ko ti odločajo o prepovedi domnevno kancerogenega herbicida. Brali smo celo zagotovila doktorjev znanosti, da glifosat ni nič nevarnejši kot kuhinjska sol.

Po razsodbi sodišča, ki pravi, da je vzrok za nehodgkinov limfom prav glifosat, smo zbrali nekaj odmevov na to sodbo iz različnih zornih kotov. Odvetnica Jasna Hojnik Kocjan iz odvetniške pisarne Krapenc nam je pomagala osvetliti pravne posledice te sodbe, ki bo brez dvoma olajšala pot do pravice še številnim drugim žrtvam glifosata, in to primerjala s problematiko azbesta, ki jo poznamo tudi pri nas. Zastavili pa smo ji tudi vprašanje o odgovornosti prodajalca Monsanta do kupcev; multinacionalno družbo je prodal Bayerju, očitno vedoč, da prodaja podjetje, katerega paradni izdelek povzroča raka. Dr. Dušan Plut je kot okoljevarstvenik razmišljal o ugledu znanosti, ki ga krnijo znanstveniki, ki so pripravljeni za denar zavajati javnost, evropski poslanec, dr. Igor Šoltes, ki je pred več kot letom dni podpisal evropsko državljansko pobudo za prepoved glifosata, pa je povedal, zakaj je že takrat v nasprotju z večino poslancev EP vedel, da je glifosat treba prepovedati. Opozoril je na nasprotje med študijami, ki so se ukvarjale s strupenostjo glifosata. Vprašali smo ga tudi, kakšne spremembe lahko zaradi te tožbe pričakujemo v Evropski uniji. S prošnjo za odgovore o posledicah razsodbe smo se obrnili tudi na Jerneja Drofenika z Uprave RS za varno hrano, ki strpnost do uporabe tega herbicida opravičuje z zagotovilom, da je sestava našega herbicida drugačna kot sestava ameriškega, zato naj bi bil manj škodljiv.