To ni fantazija. To je sistem, ki na Kitajskem, zlasti v Šanghaju in nekdanjem Kantonu, deluje že skoraj dve leti. Afera Huawei je samo posledica obiska nekaterih vodilnih ameriških bankirjev na Kitajskem, kjer so videli stvari, ki so jih pri sebi načrtovali za obdobje po letu 2025. Zato taka nervoza v Ameriki, ker vedo, da morajo zelo na hitro pridobiti čas.

Šanghaj ne pozna več denarja. Vse se plačuje z mobiji. Vendar ne banki, še manj trgovini, ampak direktno producentu prodanega. Ne rabiš nobenega bančnega transakcijskega računa za plačilo česar koli. Vsa plačila so direktna. Če bi hotel plačati s kreditno kartico, te gledajo debelo, kot v Ameriki, če hočeš plačati z gotovino.

Sistem je čista kitajska iznajdba in plačilo procesira tako, da ima vsak izdelek ali storitev kodo producenta in podkodo trgovca, mobi prepozna kodo, jo dodatno zakodira in jo pošlje posebni nacionalni, popolnoma digitalizirani, službi, ki je po osnovni funkciji močno podobna našemu nekdanjemu SDK. Ta o njej takoj in neposredno obvesti davčno službo. Slednja spet povsem eklektronsko opravi vzvratne operacije in preveri sklaadnost prejema plačila pri trgovcu in prodajalcu. Zato je naš klasični računovodja povsem nepotreben, saj je sistem popolnoma zaprt. Raćunske napake in poneverbe na njihovi osnovi niso možne. Možen je samo vdor v sistem, kar pa seveda ne more hendlati računovodja. Kitajske banke praktično nimajo več kartičnega in denarnega poslovanja. Podobno kot japonske banke, tudi kitajske kraditirajo samo še biznis, stanovanja in hiše na ključ in vlagajo v vrednostne papirje.

Lahko vidiš, da slovenska država ni v zadnjem trenutku prodala državih bank, ampak je prodala pomije, ki jih še prašči ne bi hoteli. Iz srebra idiotom izobraženim na slovenskih univerzah v 30. letih ni uspelo napraviti zlata, ampak, pomije. To je najbolj popolna alkimija v zgodovini. Recept hranijo v Murglah. Imenuje se Mantra za opice.

Uriah Heep.





Uriah Heep.