Mene bolj skrbi pomanjkanje vetra. Ne vem, če znanost točno ve, kje veter nastane in koliko ga je vsak trenutek še na zalogi. Poleg tega bi se z naraščanjem pomena veternic in vedno večje porabe vetra tudi povečal problem lastnine vetra. Veter na določenem ozemlju je namreč v državni lasti, veternice pa so lahko tudi privatne. Še večji problem bi nastal zaradi meddržavnih premikov vetra in z vetrom nad morjem izven teritorijalnih voda. Kako bi ta veter prihajal v lastništvo posamezne države in kdo in kako bi to meril. to dosedaj ni problem, ker se koncesije za veterne lektrarne podlejujejo samo za zemljišče, na katerem stojijo, ne pa tudi za porabo vetra. Vendar očitno samo toliko časa, kolikor se veter smatra kot neomejeno dobrino. Ker po Bajtu ekonomiziranje pomeni zavesto zmanjševanje omejenosti sredstev, bi veter ob spoznanju, da je njegova količina omejena, postal ekonomska dobrina. Njegov storage, kot pri nafti, bi bil naraven, vendar pa bi za razliko od nje, njegove skupne zaloge bile povsem znane. To bi pomenilo, da imajo neke države stalno večjo zalogo vetra, kot jo potrebujejo, druge pa bi bile z vetrovi v minusu. Verjetno bi se tako razvila borza vetra. Rabili pa bi tudi bi svetovno organizacijo za distribucijo vetra, tako kot je to za nafto OPEC (Organization of the Petroleum Exporting Countries), ki bi se lahko imenovala OWEC (Organization of the Wind Exporting Countries).

Izvorni problem za tak razvoj, pa je mesto nastajanja vetra. Tako kot se ne ve, kje na Zemlji nastaja čas, tako se tudi ne ve, kje je kak kos vetra nastal. Ker pa so prve ure na svetu naredili v Švici, vejetno edino Švicarji vedo, kje čas nastaja, pa so potem to skrili pred drugimi. In znabiti, da Švicarji tudi točno vedo, kje veter nastaja in bodo zato v prihodnje v prednosti tudi pri vetru in ne samo pri denarju in zlatu. Mogoče se komu zdi čudno, ampak kakšen šort bo pri zlatu prav prišel ali pa bo prišel kakšen strašen tvit, tak, da bodo še vsi ptiči poleteli stran od veternic. Nikoli mi ni bilo jasno ali ptiči veter samo koristijo ali ga tudi delajo, torej ali spadajo v javni sektor ali so privatniki (privatni tiči).

Uriah Heep.