ovprečen ameriški delavec, ki je leta 2017 podprl Trumpa – in ga bo verjetno podprl tudi leta 2020 –, ima pred očmi dejstvo, da Nemčija ni prispevala svojega deleža za obrambo zahodnih držav; da obstajajo neproporcionalne carine za avtomobile in vino; da se Evropska unija ščiti pred uvozom ameriških kmetijskih proizvodov in drugega blaga. Vidijo tudi dumping na področju jekla in prostotrgovinske sporazume, za katere menijo, da koristijo predvsem drugim in da so Združene države v njih potegnile krajši konec. Trumpa vidijo kot tistega, ki se zavzema za to, da bo Amerika deležna poštene obravnave; menijo, da bo Nemčija z baltskim plinovodom, ki se izogne Poljski in Ukrajini, precej na boljšem, Amerika pa bo deležna povečanega pritiska iz Rusije; in menijo, da bi druge države morale zaostriti svoja popustljiva stališča do Irana, ki nenehno krši sporazume in na Srednjem vzhodu podpira terorizem.

Močno dvomim, da ameriške modre ovratnike kaj dosti brigsajo Baltik, severni tok ali Iran. Se pa strinjam, da jih brigajo nižje plače in izguba delovnih mest zaradi globalizacije.