1. Virtualno je realno
"Na spletu povem ali zapišem samo tisto, kar bi si upal povedati tudi v živo."

:)
Ta interpretacija je povsem napačna in značilna za fašizem ali stalinizem. Zapis na internetu je pravno lahko samo pogovor v dvoje brez prič. To, da ga lahko prebere kdorkoli, ne igra vloge, ker ga vsak prebere s svojo voljo in je to isto, kot če bi prisluškoval pogovoru v dvoje. Ker pri pogovoru v dvoje nihče ne more biti priča, je kot pogovor nedokazljiv. Obstoj osebne sledljivosti v spletu je isto kot prisluškovanje in mora pravno biti tako obravnavan. Tako, da je zapis na spletu, ki ni komercialne narave, isto kot pogovor s psom, se pravi pogovor s samim seboj. Je pa res, da ta pogovor lahko prevzamejo tudi drugi, vendar po svoji volji. Zato so nekomercialni zapisi na internetu nekaj takega, kot hoja za sprehajalcem v parku, ki se med sprehodom pogovarja s svojim psom. Virtualno v tem primeru ni realno, ker pes ne razume vsebine pogovora, tako kot je tudi internet ne. Ko je v ZDA Lewisova knjiga The Flash Boys razkrila ozadje delovanja HFT, se je takoj vmešal FBI in začel preiskavo ali gre za uporabo nedovoljene prakse, ki nekoga drugega postavlja v neenakopraven ali slabši položaj. Pravna stroka je takoj odreagirala in pojasnila, da enakopravnost udeležencev borznega trga z uporabo HFT sistemov ni v ničemer prizadeta, saj da je modus operandi računalniška tehnologija in ne človek. To tehnologijo pa lahko vsakdo kupi, če pa zanjo nima denarja, je pa sam kriv. Internet je torej nevtralen medij in na njem se lahko pove in dela vse.

Seveda pa je virtualno lahko tudi realno. To je realna, neosebna informacija ekonomske ali finančne narave. Neosebna ne pomeni, da je v končni liniji ni dala ali dobila oseba, ampak da je elektronska komunikacija nadomestila osebni pogovor ali drugo neelektronsko obliko izmenjave sporočila.

Na tak realen način se bo sedaj na osnovi Facebookove Libre virtualnost zgodila tudi denarju. Od zlata kot menjalca vrednosti bomo prešli na izmenjavo informacije kot vrednosti. To sicer ne bo nekaj povsem novega, saj plastični denarni nadomestki obstajaja desetletja, bo pa pri Libri novo to, da bo v celoti v fizičnem smislu brisala vse, kar smo do sedaj poznali kot bančništvo. Bančne palače, oprema in zaposleni bodo samo še nepotreben strošek. Velikanska banka bo lahko delovala z minimalnim številom zaposlenih, saj ne bo nobenih notranjih transakcij, zunanje pa bodo vse vezane na mobi ali računalnik.

Moti se tisti, ki misli, da se bodo samo enostavna plačila vršila na ta način. Libra ne bo nadomestek plačilne kartice, amapk bo valuta. Kriptirana javna valuta, ki se bo združila z dolarjem in tako ohranila njegovo prevlado v svetu. Juan je že na tej poti, sledili bodo še rubelj, euro in rupija. Kaj bo ostalo drugega, je pa vprašanje. Očitno bo to tudi najmočnejša osnova za novo razdelitev sveta, v kateri bodo vsi majhni in nepomembni izbrisani v svoji posebnosti in prisiljeni na tako ali drugačno priključitev velikim.

Seveda to pomeni tudi velik družbeni premik, saj bo poklic klasičnega bančnega uslužbenca povsem izginil. AI bo odplaknila tudi velik del višje bančne sfere. Po drugi strani pa bodo v teh novih bankah nastali ogromni dobički.

Najbolj zanimivo pa je vprašanje ali bo Facebook Libra sistemu uspelo uveljaviti tudi znake državnosti. Se pravi, da denar dobi državo in ne obratno in se tako na glavo postavi sedanji amoralni birokratski način urejenosti države in se ponovno vzpostavi liberalno državo druge polovice 19. stoletja. Facebook bo v tem primeru vse, s čemer smo danes povezani z državo. To ne pomeni elektronske komunikacije z državo, kot so recimo E-davki, amapk bo elektronska komunikacija država sama. V novo razdeljenem svetu bi tako država v okviru te razdeljenosti obstajala samo elektronsko, oziroma je nikjer fizično ne bi bilo. Na tak način bi potem svet v celoti bil razbremenjen politikanstva. Tako bi v našem primeru celotnemu Bruslju in Ljubljani lahko dali motiko v roke. Kakšni evroposlanci, komisarji in ostale euroopice.

Uriah Heep.