[]
To tožbo o oviranju hrvaškega sodnega sistema znamo na koncu dobiti (in bo morala Hrvaška popustiti, saj je naravno, da če mi plačujemo hrvaškim državljanom, da oni vrnejo naši LB - tako se vrši pritisk na poravnavo, kar je že bil smisel podpisanega Memoranduma)... odškodnine pa sodišče ne bo določalo, ker ima premalo "relevantnih" dokazov.

...tisto pravdo o arbitražno določeni meji pa za sedaj še ne bomo dobili, ker ne bo politične volje, niti se ne bo želelo (še) Sodišče EU spustiti v (precedenčno) debato o meji, sploh ne na osnovi tako "majavega" dokumenta, kot je arbitražna razsodba. Ta pravni problem bo treba rešiti alternativno in politično bolj modro. Koncept bo treba spremeniti.

Hrvaška očitno razume le silo, torej slovenski "ne" OECD, "ne" Šengen, "ne" Evro, kljub temu, da bodo nekateri naši politiki in stranke iz nekakšnih svojih razlogov imeli drugačno mnenje. Čas je za slovensko jasno "ne" pa naj nas obiskujejo najbolj vplivni svetovni politiki. Slovenski problem v primerjavi z učečo hrvaško predsednico Kolindo (piše doktorat) je predsednik Pahor, ki je omrtvičil slovensko zunanjo politiko. Nedavno smo organizirali veliko politično srečanje na katerem je Kolinda briljirala, Pahor pa ni imel nič za povedati. Poglejmo še hrvaškega predsednika vlade Plenkoviča, ki menda govori šest jezikov, odlično se znajde v evropski ljudski stranki in so mu že danes odprta vsa bruseljska vrata. Plenkovič je politični velikan za Šarca. Če pustimo Hrvaško v šengen, kar bi pravzaprav iz pragmatičnih razlogov morali, če jo pustimo v OECD in v evrocono bomo za vedno ostali država podrejena Hrvaški z veliko nerešenih problemov. Upajmo le, da nihče živ ne razmišlja o skupni slovensko-hrvaški gradnji NEK2.