Naj na tem rejvu testiram svojo funkcionalno pismenost. Ker se je zadeva medtem iz rejva preobrazila v poseben članek, ga citiram, da se ohrani vir moje inspiracije, ki lahko doživi še nove transformacije.

Aktualna raziskava, ki sta jo izvedla Slovensko zavarovalno združenje in raziskovalna hiša Valicon ugotavlja, da zgolj tretjina vprašanih meni, da so ustrezno poskrbeli za finančno varnost po upokojitvi, medtem ko mladi o finančni varnosti razmišljajo precej drugače od delovno aktivnih ter starejših.
Kaj je finančna pismenost? Gre za znanje s področja financ. Ali je res samo to? Ali na finančno blaginjo posameznika ne vpliva še marsikaj drugega – odnos do financ, vsakodnevno ravnanje z denarjem, načrtovanje in planiranje socialne varnosti v starosti?
Ob pomoči OECD vprašalnika so preverili finančno pismenost Slovencev, v starosti 15 do 75 let. Anketiranih je bilo več kot 1.000 anketiranih. Dolžina ankete 15 min,
Po področju vedenja so najboljši Francozi, najslabši so Italijani. Po finančnem znanju prednjačijo Norvežani, slabši so Italijani. Po odnosu do denarja so najboljši Indonezijci, najslabši Saudska Arabija. Slovenija je nadpovprečna, več bi lahko naredili pri odnosu in vedenju. Odnosi in vedenje se zelo počasi spreminjata in je v ozadju vrednostni sistem države, je povedal Zenel Batagelj, soustanovitelj in partner v družbi Valicon.
Kaj lahko naredimo, da bo finančna pismenost še večja? To lahko dosežemo z izobraževanjem. Manj kot je človek izobražen, slabši rezultat so dosegli na testu. Težave imajo imajo pri vedenju, v odnosu do denarja in finančnem znanju. Pri znanju v starosti od 25 do 40 let je rezultat znanja bistveno nižji. To je del populacije , ki je že izven šolskega sistema. Starejši od 45 do 65 let dobro obvladajo finance, je še poudaril Batagelj.

Takole razumem vse skupaj:

1. Raziskava SZZ in Valicona je bila izvedena v SLO.
2. Opravili so jo z vprašalnikom OECD, na 1000+ 15-75 letnih mojedeželanih.
3. Pri tem so odkrili, kako se odrežejo Francozi, Italijani, Indonezijci, Saudijci itn.
4. Odkrili so tudi, da je nivo izobraženosti sorazmeren z rezultati testa. Generacija 25-40, ki ima (pobalinsko domnevno) večji delež višje izobraženih, ima slabše znanje od generacije 45-65 let, v kateri je nivo izobrazbe (pobalinsko domnevno) nekaj nižji.

In še pobalinska domneva: redno bralstvo Financ večinoma pade v kategorijo 45-65 let. :-P