Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

anon-514918 sporočil: 2.327
Zadnja sprememba: anon-514918 26.05.2019 16:33
Po mojem so stvari drugačne. Pred časom sem videl podatke o učinkovtosti vlaganja nemških hedge skladov za leto 2018. Gre za okoli 65o različnih krovnih skladov, oziroma, skladov različnih lastnikov. V povprečju so ti skladi računali na dobiček v višini okoli 7 procentov, realizirali pa so ga v lanskem letu v povprečju 1,7 procenta. Pri tem je večina skladov imela izgubo ali minimalni dobiček iz investiranja. Samo nekaj deset skladov je imelo visoke dobičke. Ker je sistemski rizik na videz enak za vse, se skladom pripisujejo tudi krivde, ki niso njihove, seveda če vlagatelji vedo, kaj sistemski rizik sploh diverzificira. Še bolj pa zamegljujejo sliko posplošeni podatki, saj veliko ljudi ne ve, da je smisel obstoja velikega števila skaldov pobiranje provizije od naložb komitentov, ki nimajo nobene prave finančne prihodnosti, tudi če ne gre za igrice z repi na Gaussovi krivulji.

Na tej točki je Slovenja dejansko v poraznem položaju. Ne samo, da celotna veriga tržnih investicijskih odločitev v Sloveniji nikoli ni funkcionirala, ampak, glede na močno spremenjene razmere po krizi, tudi ni pričakovati, da kdaj bo. V Sloveniji nobeno podjetje ali banka po osamosvojitvi ni bilo v položaju, da bi lahko ali da bi se od njega zahtevalo, da plemeniti kapital na svetovnih borznih in kapitalskih trgih.

Najprej je šlo za ideološki, potem pa zaradi nesposobnosti in kriminalnega značaja Milana Kučana za stvarni problem, saj je leva opcija, zaradi točno določene personalizacije projekta kraje stoletja, trdno stala na poziciji, da mora tako vrsto potencialnih dobičkov plačati delavec oziroma komitent. Na tak način je Milan Kučan v nepoučeni javnosti obranil ksiht svojih lopovskih opic v podobi rdečih direktorjev. Na slovenskega delavca in kupca sta torej bila prenesena tako sistemski kot nesistemski rizik finančnega poslovanja podjetij in bank na svetovnih kapitalskih in finančnih trgih. Se pravi, tistega poslovanja, ki ga ni bilo in škode, ki je zaradi tega nastajala. Če bi slovenski bančniki bili v minusu na teh trgih, bi se jih pač toliko časa menjavalo, da ne bi bili. Vendar pa bi to dejstvo pomenilo, da Kučanova banda ne bi mogla več krasti iz državnih bank.

Mislim, da si velika večina ljudi v Sloveniji sploh ne predstavlja te super znosne lahkosti bivanja slovenskih "finančnikov". Namesto, da bi tej kučanovski bandi država odvzela premoženje, jo šele zalaga z milijardami, ki jih prej ljudem ukrade.

Tako je Banka Slovenije, institucija, za katero ni jasno ali je kdaj zaposlovala kakega ekonomista, ki ne bi bil bebec, zlate rezerve države Slovenije prodala po tretjini optimalne cene, samo zato, da je slovenska država lahko plačala širitev korupcije v državni upravi. Pri tem so poslanci v parlamentu in člani vlade skupaj ploskali in v srbščini prepevali: Narod naš, če sve to pozlatiti...

Problem prihodnjega vlaganja v sklade v Sloveniji, je v bistvu problem višine kolonilane marže, ki jo bo tuja centrala Sloveniji namenila. Nekako tako kot pri izdelkih multinacionalk, ki v Slovenijo prihajajo slabše kvalitete, kot recimo v večje in bogatejše države.

Tehnologija plemenitenja kapitala je danes taka, da se je optimalno ne da izvajati na daljavo. Torej, razpolaganje s popolno usposobljenostjo, česar seveda v Sloveniji ni, in kapitalom, ki ga tudi ni veliko, nista dovolj, da bi se dalo izogniti diverzifikaciji sistemskega in nesistemskega rizika.

Ker tehnološki napredek ni zgolj samoroden tehnični pojav, amapak zahteva tudi konstantost intervalnega plemenitenja kapitala, je Slovenija tako v riti, kot še nikoli ni bila, saj je evidentno, da je na obeh teh najbolj vitalnih poljih družbene dejavnosti popolnoma nesposobna.

Razlog te nesposobnosti pa je en sam. To je univerza kučanovskih opic za opice.

Uriah Heep.

Vse ocene tega sporočila:

Gostje ne morejo pregledovati ocen