BANČNI RAZLAŠČENCI NKBM & Co.

/13/...po mogočnih zavajujočih reklamnih propagandnih akcijah, kar je bilo tudi močno medijsko podprto, se je vsak po svojih zmožnostih, odločil za nakup bančnih obveznic ali njihovih delnic v javni prodaji. Moje kasnejše izgube, ki so nastale proti svoji volji in hotenju, niso tako tragične, kot to velja za vse tiste, ki so v tistem obdobju najemali celo kredite do 50.000 €, da bi pod vtisom političnih dejavnikov ter sredstev obveščanja ustvarili nadpovprečne donose, a se je žal trend obrnil navzdol...Vse tiste, tudi najodgovornejše, ki so glavni krivci za odvzem ali s strani države dovoljeno krajo z ustavo zaščitene privatne lastnine, bi morali že zdavnaj kaznovati! Vse to, so namreč bile še nedolgo nazaj, podrejene bančne obveznice in delnice NKBM. Bile so povsem legalno kupljene in tudi plačane ter kasneje z dovoljenjem in podpisom s strani države odvzete. Nihče nas ni zaščitil, niti potrošniške organizacije! Zato, še enkrat hvala! Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed

ŠE VEČ IZGUBE

Ob napovedovanju zgodovinsko najuspešnejše bančne javne prodaje IPO v Sloveniji pri vrednosti delnice 27 €, je tako prvi dan kotacije 10.12.2007 dosegla delnica KBMR vrednost 36,6 € in takrat so v medijih začeli deževati naslovi o ustvarjenem magičnem donosu 52%, kar je uspelo le redkim posvečenim posameznikom in le še kakšnemu skrito odkritemu institucionalnemu lastniku.
Takrat so se tudi nekateri se(te)danji ministri in člani politične vrhuške (za)kreditirali in kupovali celotne pakete delnic, vse do maksimalno dovoljenih 50.000 € in z njimi tudi vsi možni sorodniki.
Vsi tisti mali delničarji, ki smo imeli v lastništvu njihove delnice vsaj 1 leto, so nam podarili še 2 po njihovem brezplačni delnici, ki ju je bilo potrebno v naslednjem letu, vpisati v dohodninsko napoved in sta bili kasneje še predmet dodatne obdavčitve.
Še 21.12.2007 je bila dosežena maksimalna cena na borzi NKBM in sicer 43,96€, ki je nato strmo padala vse do magične vrednosti, tako, da je 10.03.2009 dosegla minimalno vrednost 7,40 €, kar je 83% manj od cene dosežene na borzi dne 10.12.2007, da bi sedaj pristala pri katastrofalnih 6,55 €, kar je več kot očitna (ne)donosnost in prevelika izguba lastnega premoženja.
To je vseprej, kot naložba vseh naložb, samo, da je bila še dodatno podkrepljena z državno asistenco in to ravno tisto, ki bi nas morala ščititi pred takšnimi dogodki, očitno danimi preoptimističnimi obljubami v njihovem prospektu ter drugimi manipulacijami.
Že v lanskem letu, ni bilo, kljub ustvarjenemu bilančnemu dobičku, namenjeno prav nič za dividende, da bi bilo letos drugače, pa bi bilo potrebno spremeniti tudi sestavo samega Nadzornega Sveta.
Da ob tem ne govorimo, da si kljub velikemu številu 99.996 malih delničarjev, ne znamo izboriti naših neodvisnih predstavnikov v NS.

To je vseprej, kot naložba vseh naložb, samo, da je bila še dodatno podkrepljena z državno asistenco in to ravno tisto, ki bi nas morala ščititi pred takšnimi dogodki, očitno v njihovem prospektu danimi preoptimističnimi obljubami ter ostalimi drugimi manipulacijami. Že v lanskem letu, ni bilo, kljub večmilijonskemu ustvarjenemu bilančnemu dobičku, namenjenih zgolj 0,08€ za dividende.

PREMOŽENJSKA BILANCA

KAKO IZ NEKAJ NAREDITI SKORAJ NIČ

Nakup delnic za 1.000 €:

10.12.2007 - 36,6€ - 1.354 €
21.12.2007 - 43,96 € - 1.626 € - max.
10.03.2009 - 7,40 € - 273 €
28.06.2011 - 6,55 € - 242 €
16.09.2011 - 4,70 € - 174 €
14.11.2011 - 3,50 € - 129 €
29.11.2011 - 3,30 € - 122 €
30.11.2011 - 3,50 € - 129 €
13.12.2011 - 3,25 € - 120 €
15.12.2011 - 3,10 € - 114 €
16.12.2011 - 3,05 € - 112 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 3,16 € - 117 €
13.01.2012 - 3,05 € - 112 €
15.02.2012 - 2,98 € - 110 €
09.03.2012 - 3,20 € - 118 €
21.03.2012 - 3,86 € - 142 €
02.04.2012 - 3,26 € - 120 €
17.04.2012 - 3,55 € - 131 €
07.05.2012 - 3,30 € - 122 €
22.05.2012 - 2,80 € - 103 €
24.05.2012 - 2,35 € - 87 €
27.06.2012 - 1,99 € - 73 €
24.07.2012 - 1,45 € - 53 €
17.08.2012 - 1,37 € - 50 €
14.09.2012 - 1,13 € - 41 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 1,31 € - 48 €
24.11.2012 - 1,16 € - 42 €

Nakup delnic za 5.000 €:

10.12.2007 - 6.771 €
21.12.2007 - 8.132 € - max.
10.03.2009 - 1.369 €
01.07.2011 - 1.211 €
16.09.2011 - 870 €
14.11.2011 - 648 €
29.11.2011 - 611 €
30.11.2011 - 648 €
13.12.2011 - 601 €
15.12.2011 - 574 €
16.12.2011 - 564 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 585 €
13.01.2012 - 564 €
15.02.2012 - 551 €
09.03.2012 - 592 €
21.03.2012 - 714 €
02.04.2012 - 603 €
22.05.2012 - 518 €
24.05.2012 - 434 €
27.06.2012 - 368 €
24.07.2012 - 268 €
17.08.2012 - 253 €
14.09.2012 - 209 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 242 €
24.11.2012 - 214 €

Nakup delnic za 10.000 €:

10.12.2007 - 13.542 €
21.12.2007 - 16.265 € - max.
10.03.2009 - 2.738 €
01.07.2011 - 2.423 €
16.09.2011 - 1.740 €
14.11.2011 - 1.296 €
29.11.2011 - 1.222 €
30.11.2011 - 1.296 €
13.12.2011 - 1.203 €
15.12.2011 - 1.148 €
16.12.2011 - 1.129 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 1.170 €
13.01.2012 - 1.129 €
15.02.2012 - 1.103 €
09.03.2012 - 1.185 €
21.03.2012 - 1.429 €
02.04.2012 - 1.207 €
17.04.2012 - 1.314 €
07.05.2012 - 1.222 €
22.05.2012 - 1.037 €
24.05.2012 - 870 €
27.06.2012 - 737 €
24.07.2012 - 537 €
17.08.2012 - 507 €
14.09.2012 - 418 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 485 €
24.11.2012 - 429 €

Nakup delnic za 50.000 €:

10.12.2007 - 67.746 €
21.12.2009 - 81.369 € - max.
10.03.2011 - 13.697 €
01.07.2011 - 12.124 €
16.09.2011 - 8.703 €
14.11.2011 - 6.481 €
29.11.2011 - 6.111 €
30.11.2011 - 6.481 €
13.12.2011 - 6.018 €
15.12.2011 - 5.740 €
16.12.2011 - 5.648 € - minimalna vrednost 2011
29.12.2011 - 5.851 €
13.01.2012 - 5.648 €
15.02.2012 - 5.518 €
09.03.2012 - 5.925 €
21.03.2012 - 7.148 €
02.04.2012 - 6.037 €
17.04.2012 - 6.574 €
07.05.2012 - 6.111 €
22.05.2012 - 5.185 €
24.05.2012 - 4.351 €
27.06.2012 - 3.685 €
24.07.2012 - 2.685 €
17.08.2012 - 2.537 €
14.09.2012 - 2.092 € - minimalna vrednost 2012
25.10.2012 - 2.425 €
24.11.2012 - 2.148 €

Še 24.12.2007 je bila dosežena maksimalna cena na borzi NKBM in sicer 43,98 €, ki je nato strmo padala vse do magične vrednosti, tako, da je 24.11.2012 že dosegla ceno delnice 1,16 €, kar je rekordnih -97,3 % manj.

Nezaslišano. Neponovljivo. Nerazumljivo. Nepojmljivo. Nedojemljivo. Nedosegljivo. Nerazrešljivo. Nepredstavljivo. Tudi zaradi tega, sem se že odrekel predkupni pravici dokapitalizacijskih delnic. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje ali sploh v družbi obstaja mehanizem odgovornosti, saj je kot zgleda najbolj preprosto opehariti male delničarje, navkljub vsem obljubam v objavljenih prospektih.

ZAVAJAJOČE OBLJUBE

Zakaj bi sodelovali v dokapitalizaciji?
* Na preteklo poslovno leto Nove KBM se lahko ozremo z zadovoljstvom. Od lanskega novembra, ko je bila uspešno izpeljana delna privatizacija banke, je Nova KBM zrasla v delniško družbo z največ delničarji v državi ter s svojo ponudbo in tržnim nastopom okrepila svoj položaj kot močan steber Skupine Nove KBM.
* Z novim kapitalom bo Nova KBM še okrepila temelje svojega uspešnega poslovanja, pospešila rast in razvoj ter si razširila pot za povečanje poslovanja na tujih trgih. Usmerjena v uspešno prihodnost bo banka enako kot do sedaj tudi danes in jutri uresničevala svojo zavezo do delničarjev, komitentov, zaposlenih in okolja - zagotavljati varne, stabilne in odlične finančne rešitve za boljše življenje, uspešno poslovanje in uresničevanje smelih vizij.

8 LEGENDARNIH IZJAV O NKBM

"Drugače je pri malih vlagateljih, ki so banko sanirali. Tu je cilj, da se jih čim več odloči za nakup delnic, zato je logično, da je cena ugodna. 27 evrov je bila primerna cena in to pozdravljamo."
Matej Lahovnik

"Vlada pred prodajo ni določila realne cene delnic NKBM."
Milan M. Cvikl

"Delnice NKBM bom kupila, ker vidim dobro priložnost, da bodo, ne le kratkoročno, temveč tudi dolgoročno, donosne."
Marta Kos

"Do poceni delnic NKBM se bodo dokopali profesionalni kupci."
Anton Rop

"Vlada očitno želi dati prebivalstvu nekaj pod ceno."
Mitja Gaspari

"Bajuk, daj malim delničarjem še četrtino NKBM!"
Sašo Peče

"Seveda se lahko vlada sedaj izogne nekaterim čerem, na katerih je nasedla pri NKBM. Triglav je trši oreh. Tehnično bo odločilna presoja cene delnic in sedaj že vemo, da na povpraševalni strani premorejo državljani milijardo evrov likvidnih sredstev, ki jih lahko takoj uvrstijo na borzo. Najverjetneje bo vlada, tako pri času prodaje kot načinu izvedbe, postavila politične predvolilne interese pred ekonomske potrebe in razvoj."
Bogomir Kovač

in zmagovalna izjava

“Zakaj se prodaja na Bahame, če bi lahko zaslužil domač človek?”
Zoran Jankovič

Hvala ker ste mi odvzeli vse delnice NKBM.
Mali delničar
Večer, 16.12.2014, stran 7, slika 2/2,
www.vzmd.si/images/P...elnice.pdf


BANČNI RAZLAŠČENCI - II.

Številne pripombe na zakon o bančnih razlaščencih
Banka Slovenije opozarja, da ne more plačati morebitne odškodnine, saj da bi šlo za monetarno financiranje.

Iztekel se je rok za pripombe na nov predlog zakona o pravnem varstvu razlaščenih imetnikov bančnih delnic in podrejenih obveznic, ki je od začetka februarja v javni razpravi. Pripombe naj imajo tako razlaščeni vlagatelji kot Banka Slovenije, ki predvsem nasprotuje temu, da bi sama plačala odškodnino, saj da bi pri tem šlo za monetarno financiranje.

Predlog zakona predvideva, da bo okoli 100.000 razlaščenih vlagateljev bank, ki so z izbrisom izgubili 960.000.000 €, odškodninske tožbe vlagalo po pravilih pravdnega postopka, ki veljajo za gospodarske spore, postopki pa naj bi potekali pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.

Ocena bančne luknje

Sodišče naj bi s pomočjo skupine petih izvedencev ugotavljalo, ali je Banka Slovenije (BS) ustrezno in v skladu z zakonom o bančništvu ter drugimi evropskimi predpisi ocenila bančno luknjo, pri čemer bo dokazno breme na strani BS, ki naj bi bila tudi plačnik morebitne odškodnine, in sicer do oblikovanih rezervacij in splošnih rezerv, če bo vsota višja, bo denar založila država. A kot kaže, so pogledi Banke Slovenije in ministrstva za finance pri tem različni. Ministrstvo meni, da pri tem ne gre za monetarno financiranje, ker ne bi šlo za financiranje obveznosti javnega sektorja, saj država ne bi bila deležna nobenih koristi od izplačane odškodnine.

Na Banki Slovenije pa opozarjajo, da to ne rešuje pomisleka. Direktor pravnega oddelka Jurij Žitko je pojasnil, da monetarno financiranje prepoveduje financiranje države, katere naloga je tudi reševanje bank. »Rezerve Banke Slovenije so namenjene izvajanju njenih nalog. Če bi Banka Slovenije plačala odškodnino iz svojih rezerv, bi to pomenilo povečanje sredstev v obtoku,« je dejal. Če bi se ugotovilo, da je prišlo do napačne ocene bančne luknje, bi to pomenilo, da so največ koristi od tega imela banke in država. Prav slednja bi zato po njegovem mnenju morala plačati morebitno odškodnino.

O tem se mora izreči še Evropska centralna banka, ki pa je v preteklosti že izrazila zadržke do tega: »Predlog zakona mora biti skladen s členom 123 Pogodbe o delovanju EU, ki prepoveduje prekoračitve pozitivnega stanja na računu in druge oblike kreditov pri nacionalnih centralnih bankah držav članic v korist javnega sektorja, vključno z institucionalnimi enotami centralne ravni države in drugimi osebami javnega prava … Zahteva, da mora Banka Slovenije izplačati odškodnino, tako v delu, kjer bi zaradi nje Banka Slovenije prevzela obveznost države, ne bi bila skladna s prepovedjo denarnega financiranja.«

Dostop do podatkov

Predlog tudi predvideva, da bodo razlaščeni vlagatelji še pred vložitvijo tožbe v posebni podatkovni sobi lahko prišli do dokumentov o stresnih testih bank, ocenah vrednosti bank in o izvedbi povečanja kapitala. Zaprosili bodo lahko tudi za druge bolj natančne podatke, a bo o tem odločalo sodišče. Postopke bodo združevali po saniranih bankah, ki jih je bilo skupaj šest, morebitne odškodnine pa bo sodišče nato določilo posamično glede na vrsto izbrisanega finančnega instrumenta.

Za odmero sodne takse pri vložitvi tožbe naj bi se upoštevala nominalna vrednost izbrisane delnice oziroma dolžniškega instrumenta. Če se bo združilo več kot 30 vlagateljev, bo taksa omejena na 500 evrov oziroma bodo tožniki oproščeni plačila, če vrednost ne bo presegala 5000 evrov. Razlaščenci bodo lahko tožbe vložili tri mesece po uveljavitvi zakona in najkasneje 15 mesecev po tem.

Želijo virtualne podatkovne sobe

Razlaščeni vlagatelji ugotavljajo, da je predlog zakona boljši kot tisti, ga je pripravila prejšnja vlada, še vedno pa imajo nekaj pripomb. V odvetniški družbi Šelih in partnerji, ki zastopa finančne institucije, kot pozitivno izpostavljajo izključno pristojnost mariborskega sodišča, kar bi lahko vplivalo na hitrost postopkov. Podpirajo tudi vzpostavitev podatkovnih sob, vendar menijo, da bi bilo treba vzpostaviti virtualne oziroma elektronske podatkovne sobe, do katerih bi imeli ves čas postopka dostop tako pooblaščenci kot svetovalci nekdanjih imetnikov. »Prav tako bomo podali pripombe k določbi, da se podatki iz podatkovne sobe ne smejo fotokopirati oziroma iznašati, saj je povsem nečloveško pričakovati, da si nekdanji imetniki zapomnijo vse podatke,« pravijo.

Zadovoljni so tudi z obrnjenim dokaznim bremenom, ki je na Banki Slovenije, in s tem da bo sodišče izdalo vmesno sodbo, vendar pa: Predlog ne sledi zahtevi ustavnega sodišča po posebnih prilagojenih procesnih pravilih, ki bi nekdanjim imetnikom omogočili, da bo o njihovih zahtevkih odločeno v hitrih, ekonomičnih in uniformnih postopkih, temveč nasprotno določa dolgotrajne in drage postopke.

Predlog, pravijo, tudi nima jasnih določil glede ugotovitve in določitve višine škode in še, da sodišču pri presoji ni treba upoštevati standardov, ki so pri izrekanju izrednih ukrepov veljali v drugih članicah EU. »Naše pripombe se bodo nanašale tudi na člane skupine izvedencev, o katerih menimo, da ne smejo biti člani evropskih institucij, ki so sodelovale pri procesu sanacije slovenskega bančnega sistema,« so dodali. Banka Slovenije nasprotno meni, da bi bilo treba omogočiti sodelovanje teh institucij v postopku, pa tudi da bi v takem odboru morali sodelovati bančni strokovnjaki.

Le delna odprava neustavnosti

V odvetniški pisarni Tamara Kek in partnerji menijo, da predlog zakona ne sledi v celoti odločbi ustavnega sodišča. Tudi oni imajo pripombe na dostop do dokumentacije: »Glede na to, da predvidevamo, da gre za tisoče strani relevantnih dokumentov, se delo pooblaščencev v celoti onemogoča, saj se od njih pričakuje, da si vse podatke zapomnijo,« pojasnjujejo in dodajajo, da ni jasno, kako naj potem stranka za svoje trditve predloži dokaze.

Prav tako menijo, da predlog retroaktivno posega v pravice tožnikov, ki so tožbe že vložili. »Poleg navedenega poskuša zakon za nazaj določiti metodo cenitve s tem, ko se sklicuje na pravila evropskih standardov nadzora nad bankami in na metode in izhodišča Evropske centralne banke. Dodajajo, da bi moral zakon tožnikom omogočiti vpliv na izbiro izvedencev.

Banka Slovenije v luči preglednosti postopkov pričakuje tudi razkritje vse razlaščenih vlagateljev.
www.delo.si/gospodar...57329.html
www.skupaj.si/klipin...azlascence
www.finance.si/89469...v-postopku
4d.rtvslo.si/arhiv/d.../174592809
www.odvetnik-kutnjak...i/node/138