Se mi zdi, da si samo deloma razumel poanto. Namreč, popolnoma vseeno je(= v osnovi, ki rodi spremembo), kaj koga vprašaš in kaj bo odgovoril. Razumljivo je, da bo vsak odgovoril svoje. Vendar dosledno spoštovanje slednjega je v realnem svetu lahko samo derivat socialno-demokratske ali torijsko-segregacijaske demagogije. Obe demagogiji pa sta temeljno orodje ideologije, ki v osnovi napada kapitalizem. Tako, da Angleži in Irci v 19. stoletju, ko so množično preplavili komaj rojene ZDA, na strani afirmacije individualne in družbene vrednosti kapitala, niso počeli nič drugega, kot bi sedaj radi počeli mi, ki v Sloveniji stojimo na strani afirmacije kapitala s strani njegove genuine alokacije. To je v Sloveniji že dolgo najresnejši problem in seveda, socijalna neenakost, kot nasprotje tega problema, v osnovi ni noben problem, v kolikor je problem genuine alokacije kapitala rešen. To je tisto, česar ne samo slovenska poltika, ampak tudi slovensko družboslovje, ne razume. Nobena nesvoboda govora namreč v Sloveniji ne ovira genuine alokacije kapitala, pa vendar se ta potem ne razvije v svojo značilno strukturo, ki se s profitom samo končuje. Praviloma je v Sloveniji v zadnjih 30. letih bilo tako, da je akterje, na mestih, kjer se je dobiček lahko pojavljal, zanimal samo ta končni rezultat in država ni naredila nič, da bi bilo drugače. Tako smo obviseli na najnižjem tehnološkem nivoju Nemčije in celotna družbena nadstavba (izraz je sicer Marxov, vendar po mojem zelo dober) živi od tega, da tega delavca, ki dela za strojem v tovarni, dvotretjinsko krade. Če pogledamo, kako je podobno delo plačano v Nemčiji, vidimo, da nemški delavec dobi neto najmanj 2/3 več ob enakih stroških, od slovenskega delavca in v bistvu sploh ne financira družbene nadstavbe, ampak to počnejo višji tehnološki nivoji.

Sedaj pa poglejmo, kakšna vsa preseravanja ta država financira iz umetno ustvarjenega videza dobička in zakaj država na umetno ustvarjen dobiček sploh gleda kot na realno ustvarjen dobiček. Torej realne razlike, ki so si jih tukaj različne bande med sabo razdelile, in so te bande (bile) pod represivno zaščito države, gredo vsako leto v miljarde. Ne gre samo za tistih 350 miljionov evrov, ki jih bande na oblasti vsak mesec pokradejo slovenskemu delavcu, ampak gre tudi za 30 do 40 milijard, ki so bile izplačane 200.000 delavcem, ki jih je Slovenija brez vsake potrebe po osamosvojitvi uvozila z ozemlja bivše Jugoslavije. Edina potreba, ki je stala za tem uvozom neizobražene delovne sile, poleg politične, s strani socijalne demokraciji in/ali korupcijske, s strani gradbenih lobijev, je bila stimulacija diplomiranih opic, ki niso bile sposobne organizirati dela v višjih tehnoloških načinih. Če oblast teh opic, zakonsko na povsem fašističen način, ne bi ščitila, bi teh 40 milijard bilo lahko investiranih v bistveno višje tehnološke nivoje, ki bi seveda dajali bistveno višje tekoče dohodke in se potem danes ne bi srečevali s tako smešno - tragičnimi zadevami, kot je doplačevanjem vrst v zdravstvu. Posledično, pa je to, zaradi konstantnega vzdrževanja stanja, pripeljalo do aparthajda, ki se kaže v eksodusu vsh sposobnih in onemogočenih osebnih produktivnih projektih državljanov.

Upam, da sedaj bolje razumeš, naravo obeh v začetku omenjenih demagogiji in njune možne cilje. Je pa res, da bi se v Sloveniji moral sprejeti nek dogovor, pod kakšnimi pogoji je možno iti naprej. Če bi se čakalo še pet let, ne samo, da tak dogvor ne bi bil več možen, ampak tudi ne bi imel več nobenga smisla, saj bi bile v tem primeru slovenske nepremičnine samo še zadnje razpoložljivo plačilno sredstvo za vsakdanje življenje, oziroma, summa summarum, Slovenija bi bila spet tam, kjer je bila v srednjem veku - brez svoje zemlje.

Spet sicer ni bilo enostavno, ker pač ne gre za enostavne stvari, ampak, mislim, da boš razumel.

Uriah Heep.