[gobim]
> [FIN-237538]
> Floskule.
>
> Kakšna ti je razlika med tem ali ti je banka v domači ali v tuji lasti? Bo ti pri tuji banki onemogočeno položit depozit? Boš imel pri tuji banki višjo kreditno obrestno mero? Če boš imel dovolj konkurence na trgu (npr Nemčija) boš imel tudi boljše pogoje izposoje- razen, če misliš, da ti bo dala banka v slovenski lasti neskončno bolj poceni kredit na lastno škodo.
>
> Ali misliš, da bodo banke v tuji lasti plasirale manj likvidnosti na trge, kot se je to zgodilo v času krize? Aja čakaj, to so bile "naše" banke, ki jih je blo potrebno reševati zaradi kapitalske podhranjenosti in slabega upravljanja.
>
> Kar se pa tiče tvojega komentarja o odlivu kapitala držav vzhodne Evrope. To se da zelo lepo pojasniti z bilanco plačil. Država, ki bo imela velik presežek na tekočem računu (current account), bo po definiciji imela neto odliv kapitala na finančnem računu in obratno.

Na makronivoju stvar ni tako zelo enostavna. Najbolj se stvar pozna po tem, ko pride kriza. Takrat podružnice rešeujejo predvsem svoje centrale. Bolj malo jih briga kaj se dogaja z nacionalno ekonomijo. Lep primer je bila zadnja kriza po 2008. Spomnim se, da je takrat češki guverner CB z uredbo moral preprečiti odliv kapitala ker bi sicer nacionalna ekonomija ostala brez kredita. Podobno je bilo pri sosedih na Hrvaškem. Bil sem direktor podjetja, ki je imelo (še ima) uspešno podružnico na Hrvaškem, ki je takrat pridobila velik obseg zelo kvalitetnih poslov. Nismo dobili kredita. Pa ne, da banke ne bi hotele. Centrale so jim pobrale vsa prosta sredstva. Kredit smo kasneje dobili pri edini banki, ki je še bila v v nacionalni (hrvaški) lasti tj. Poštni banki. V Sloveniji ni bilo takrat leta 2009 nič drugače. "Preživel boš, če imaš račune pri slovenskih bankah" je bilo takrat in še posebej v 1.pol 2009 slišati med slovenskimi finančnnimi direktorji.

Zakaj je pomembno nacionalno lastništvo? Zakaj imajo skoraj vse zahodne demokracijo delež nacionalnih bank večji od 50%? Zato ker nacionalne banke prerazporejajo akumulacijo nacionalne ekonomije. Ni vseeno kam se ta pretaka. Nazaj v ekonomijo, ki jo ustvarja ali se preliva drugam in podpira razvoj kje drugje. Bomo alokacijo nacionalnega kapitala kontrolirali sami ali ga bodo tujci. Bomo subjekt ali objekt nacionalne ekonomije.

Problem slovenskih bank po krizi 2008 ni toliko v samih bankah kot je bil v katastrofalnem vodenju Banke Slovenije. Pred krizo in po njej. Pred krizo je dopustila dobesedno preplavljanje slovenskega trga s tujim kapitalom (pri tem so prednjačile predvsem banke v tuji lasti), med krizo ni reagirala, ko se je pa zbudila, tam po 2010, je delala eno napako za drugo. Vem, ker sem imel priliko to opazovati od blizu. Državne banke so bile, v nasprotju s splošnim mnenjem, takrat najbolj stabilen del slovenskega bančništva.

Kar se "reševanja" slovenskih bank tiče - v svojem največjem delu ne gre za reševanje slovenskih bank, ampak za to kdo bo svinjsko zaslužil s kao "slabimi" terjatvami bank (i.e.e portfeljem DUTB). Realni obseg potrebne sanacije je bil 1,5 milijarde in nič več. Vse ostalo je bilo namenjeno za krajo državljanov. Pa tudi , če vzamemo poln obseg cca 5 milijard je bil ta obseg glede na GDP povsem primerljiv s pomočjo domačemu bančnemu sektorju v zahodnih ekonomijah ali celo manjši.

Je pa res, da se je ta kriza uporabila za to, da se je razprodal nacionalni bančni sektor. "Never waste a good crisis" . Ampak to je že druga zgodba.

Ker se tiče presežka na tekočem računu. Ni vseeno ali gre za odliv akumulacije (profitov) podjetij v tuji lasti ali za naložbe domačih podjetij v tujini. Ni vseeno z vidika razvoja nacionalne ekonomije.

... čuj, na totem forumu vsi dobro vemo, da nevidna roka trga vse zrihta ...

P.S.: zanimivo bi bilo vedeti, če forumski ekonomisti na čelu z novinarji Financ s svojo lastnino delajo enako, kot hočejo, da naredi slovenska država oziroma če tudi oni sami v svoji lasti nočejo imeti nič, ker je boljše, da na njihovem mikronivoju drugi upravljajo z njimi ...