Ta zadeva z dohtarji, ki se večinoma ukvarjajo s samohranilakmi, lenuhi, prevaranti in ostalo bedo družbe, je precej smešna. Namesto, da bi se dohtarji zahvalili temu, kar imajo, se šele preseravjo. Očitno jim ni jasno, kaj jim bosta čez 10 in 15 let prinesla G6 in G7.

Da pojasnimo zadevo. Ko se bo takrat vstopilo v ordinacijo "družinskega" zdravnika, bo v prvi sobi sedela oseba, ki ne bo ne medicinska sestra, ne inženir in ne programsko-varnostni izvedenec, ampak vsakega po malem. Ta soba bo tudi povsem drugače izgledala, kot izgleda predsoba ordinacije sedaj, in bo razen neprebojnega okna bolj podobna trezorju banke. Iz te sobe, kjer bosta potekala identifikacija in izbor zdravstvene oskrbe, glede na vrsto zavarovanja, bodo vodila vrata do "zdravnika". Ta ne bo več moškega ali ženskega spola, ampak srednjega. Pregledoval in zdravil bo torej računalnik. Ta računalnik bo povezan z zdravstvenimi računalniškimi centri v tujini, recimo v Londonu, Ženevi, Hustonu, Moskvi ali Šanghaju... Slovenija ne bo premajhna, da bi imela tak svoj center, ampak prerevna.

Aparature v tem prostoru bodo pacienta preskenirale, poslale podatke v enega od teh centrov (odvsino od vrste in izbire zavarovanja), kjer se bodo ugotovile pomankljivosti ali napake v pacientovem telesu, izdelala diagnoza in poslalo navodilo printerju stvari naj izdela in zapakira ustrezno zdravilo ali preusmeri pacienta na terapijo ali v prostore za (naj)bolj zahtevne zdravstvene posege, se pravi, v prostore z drugačnimi aparaturami, ki bodo lahko tudi v drugem, večjem, kraju.

Večina opisanega je že danes možna ali na dosegu roke, vendar ne zdravniške. Na Japonskem pa bo sistem rezerviral še vozovnico za vlak, ki bo pacienta v eni uri iz 600 kilometrov oddaljenega kraja pripeljal v Tokio ali Osako. Vlak deluje že danes, ostalo bo kmalu. Tisti, ki ne verjame, naj se spomne Gatesovih besed, ko možakar pravi, da, ko je govora o nečem povsem novem, ljudje vsi po vrsti močno precenijo tisto, kar je napovedano, da se bo zgodilo v dveh letih, to, kar je napovedano, da se bo zgodilo čez deset let, pa popolnoma podcenijo.

To je tisto, česar bi se slovenski zdravniki morali najbolj bati, ne pa da se bojijo tega, da nimajo in ne bodo dobili ameriških plač, ne glede na to, da so si izobrazbo pridobili za socialistično šolnino in ne recimo, kot v Ameriki, za pol milijona dolarjev iz lastnega žepa. V bistvu se slovenski zdravniki, zlasti splošni, ne zavedajo, da so, že v sedanjem času, samo relikti s papagajskim znanjem.

Uriah Heep.