Vsi njegovi projekti so vezani na državni denar. Njemu se zdi nekaj popolnoma normalnega, da bo tako kot stotine drugih samooklicanih pisateljev napisal knjigo, ki je nihče ne bo bral (njegove Vevericam nič ne uide sem prebral), država pa jim mora plačati "delo", ki so si ga sami naložili. On si bo umislil, da bo posnel film, država mora dati denar, kljub temu, da filma ne bo nihče razen igralcev in žlahte ter gimnazijskih in faks kolegov gledal...

Če se knjiga, gledališka predstava ali film ne dokaže na trgu je brez dodane vrednosti. Kakšno vrednost ima knjiga, ki je nihče ne kupi in v knjižnici nihče niti povoha ne? Res je, kot je napisal, mladim škodujejo obsedeni starši in zabiti politiki (sicer, najbolj zabiti so tisti, ki so kulturni proračun zvišali na 200 milijonov, namesto, da bi ga znižali na 100 milijonov), za dodati je še nespametno kulturno politiko v Sloveniji, ki vzdržuje kulturni sistem v katerem večinoma nenadarjeni kulturniki, kulturnjaki in kulturnjakarji dokazujejo vsem okrog njih kako se z malo dela, za nameček še družbeno nekoristnega dela da prav lepo živeti.

Sicer, Nejc sodi v skupino malega števila nadarjenih kulturnikov, ki prav zaradi nekaj tisoč kulturnjakarjev ne bo uspel razviti svoje nadarjenosti, kar se lahko dobi le na trgu, ki spodbuja osebni razvoj in dodatno energijo, vse ostalo je le komolčarjenje in politično botrstvo, ki uničujeta nadarjenost. Slovenski kulturniki na splošno ne marajo trga in so raje na državnih jaslih.