Tole društvo se preživlja z nasprotovanjem hidroelektrarnam. Pojavlja se pri Muri in Savi. Sicer pa je vzorec delovanja tovrstnih društev tak, da pogledajo, kje se načrtuje kakšna gradnja, potem pa proglasijo neko ribo ali drugo vrsto kot kvalifikacijsko, ki živi samo in edino na tistem območju in bi zanjo nastala neprecenljiva škoda. Zato jo je treba zaščititi z Naturo 2000. Tako smo prišli do tega, da je 37% ozemlja SLO zaščiteno z Naturo. Vrsta pa je običajno taka, da 99,99% Slovencev še ni slišalo zanjo, od tistih ki so slišali o njej, pa jo je 1% že videlo.
Zaradi njihvih zahtev se opravljajo vse mogoče študije in monitoringi, ki jih na koncu niti tisti, ki so jih zahtevali, ne priznajo. (Štetje osebkov določene vrste pa je dostikrat tipa "ustni vir navaja, da je videl..."). Človek dobi občutek, da investitorji in država financirajo študije in raziskave, katerih glavni namen je zaslužek tistih, ki jih delajo.
Ne povejo, kako bomo uresničili okoljske zaveze o deležu obnovljive elektrike, tistim, ki se zavzemajo za ribe, je vseeno koliko je vetrnic, tistim, ki se zavzemajo za ptiče pa je vseeno za ribe. Nobeden ne bi imel TEŠ, niti NEK niti HE. Trenutno v SLO porabimo 13,7 milijard kWh letno, od tega prispevajo TE 30%, NEK 20%, HE pa 30%. Vse sončne elektrarne, ki naj bi rešile našo energetsko zagato, pa trenutno prispevajo 2%. Nekaj malega se nabere še iz raznih malih elektrarn, kakih 15% pa uvozimo. Pridigajo o varčevanju. Me zanima, koliko sami varčujejo z energijo: s kakšnimi avti se vozijo in koliko, s čim se ogrevajo itd.

Trditev "Glede doseganja ciljev proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije Slamerškova pravi, da bi z vsemi načrtovanimi velikimi in majhnimi HE delež povečali le za desetino" ne drži, saj bi načrtovane HE Mokrice, HE na srednji Savi in Muri lahko prispevale skupaj 1,8 mrd kWh letno, kar je skoraj 15% trenutnih potreb SLO. delež elektrike iz HE bi se obstoječimi povečal na 6 mrd kWh. S tem bi sledili trendom povečanja porabe in doseganja deleža obnovljivih virov.

Poplavna varnost pa se je na odseku že zgrajenih elektrarn v Posavju povečala, kar je vidno s prostim očesom ob vsaki veliki vodi. Tudi pri tem so bili uporabljeni ukrepi kot je kontrolirano poplavljanje manj vrednega in neurbaniziranega obvodnega prostora.