V osemdesetih letih 19 stoletja je želel nemški kacler Otto von
Bismarck zmanjšati vpliv takratnih prevladujočih socialističnih
idej. V borbi proti njim, je začel uvajati socialne politike in
uvajati socialno državo (državni socializem). Tako je bil leta 1883
sprejet zakon o zdravstvenem zavarovanju, kjer so bili prispevki v
zdravstveni sklad na lokalnem nivoju, razdeljeni med delodajalce
(eno tretjino) in delavce dve tretjini. Leta 1884 je bil sprejet
zakon, ki je obravnaval nesreče pri delu, leta 1889 pa še
pokojninsko invalidski zakon, ki pa je veljal na državnem nivoju in
ga je tudi nadzirala država. Zakaj delitev? Politično je bilo
smiselno strošek razdeliti med delodajalce, delojemalce in državo,
čeprav je seveda celotno breme nosil delavec. Tako kot tudi vse
ostale davke v celoti nosijo samo fizične osebe, ne pa gospodarske
družbe, ki te davke le plačujejo v državni proračun.