Da gre. Dokler kmetistvo ne pride med tnalo in nakvalo. Samo vprašanje časa je še. Birokratski klan se ne da, nikjer na Svetu. Urediti, da so subvencije na tistega, ki prideluje - pridelke, ne na površine.
Se da, se. Velika kmetija velik riziko. Mora gnojit, škropit in težko prenese udarce narave. Pa v stečaj in tuje roke. Naša prednost so majhne kmetije in sonaravna pridelava že od pastirskih časov dalje (3000 let pred našim štetjem in starejše). Gre za denar. Kapital bo razlastil Slovenski narod svojega temelja - lastnine nad kmetijsko zemljo in gozdom. Butalci od funkcionarjev pa ne vidijo, kam pes raco moli, že od tistega časa, ko so šle kmetije na boben v 19 in 20 stoletju. Še oblast po drugi svetovni vojni je vedela, kaj je kapital. Dolfe je to isto vojno finnciral s kapitalom in ne s krompirjem.

Zemlja mora bit obdelana. Za neobdelano davek, na opuščenost v vrednosti pridelka. Po prvem letu, ko ni obdelano napoved, kot opozorilo, z navedeno vrednostjo, za tretje leto davek. Bi oni, ki hodijo brezveze trapit po njivah, vsaj bili od koristi . Tako pa hitro zarašča. To bi bila politika. Tisti, ki da v najem je oproščen davka. Tisti, ki najame pa dobi subvebcijo na prašiče, krave, samo za tiste, ki se zredijo od svojih površin. Na pridelke po normativih.

Naša birokracija tega ni sposobna, ne voljna uresničit. Jih bo kaki Josip ali Dolfe odpustil, pa pokazal, kako se to dela. Bodo padli v luknjo, ki jo sami kopljejo.