Plačilo vodij podjetij je zahtevna tema. Avtor prispevka je korektno predstavil problematiko, vendar se je omejil samo na plačo ne pa na nagrajevanje dobrega vodenja podjetja. Običajno so nagrade participacija na dobičku. Seveda imamo evropsko prakso, kjer je ta simbolična in običajno omejena na maksimalen delež glede na plačo. V tem primeru je bitka za plačo podvržena zakonitostim navedenih v prispevku avtorja. Če pa vzamemo kot izhodišče za razpravo ameriško nagrajevanje, ki je precej širše in lahko pomeni tudi dva ali tri-kratnik osnovne plače, potem se srečamo s situacijo, ko osnovna plača pomeni le prehodni kredit ali avans na izplačilo nagrade. Posebej še takrat, ko se menedžerjeva participacija na dobičku sprosti šele v primeru, ko dobiček preseže stopnjo, ki jo zahtevajo lastniki. V takem primeru je popolnoma jasno, da mora menedžer najprej pokriti stroške svoje plače (začasni kredit), in zagotoviti lastnikova pričakovanja, preden lahko sam participira na dobičku. Takrat tudi odpadejo težave na katere opozarja avtor. Seveda noben sistem ni vsemogočen, na kar kaže tudi primer Enron.