>
Že dolgo se nisem ustavil na Trojanah, ker sem drvel po avtocesti brez ustavljanja. Vedno so mi bili premastni in ko so se ohladili, niso bili več rahli.

Tudi Don donovi niso dobri, ko se ohladijo. Meni ni lepšega, kot da se zjutraj, ko grem v tisto smer, ustavim na Trojanah in si naročim še krof z belo kavo. Raje grem pol ure prej od doma, da me ne priganja čas in v restavraciji dobiš zjutraj vedno še tople sveže krofe. Takšne majhne radosti naredijo življenje lepše in povečajo moč obrambe pred stresom.