[MarijanMacek]
> [FIN-311684]
> Marsikaj papir zdrži. Iz zadnjega stavka v članku sledi kot, da je gospodarstvo tisto, ki predlaga uvedbo nepremičninskega davka, ki komaj čaka na nepremičninski davek, ker naj bi ta davek bil v interesu gospodarstva, gospodarstvo je nezadovoljno s politiko, ker tega davka še ni...Krščenmatiček, kje živi ta gospod Gerbec? Kateri davek je v interesu gospodarstva in podjetnikov? Mogoče je v interesu mojega primorskega gostinca, ki danes plačuje 10 tisočakov za stavbno zemljišče, nepremičninskega davka pa bi bilo za 40 tisočakov? Noben davek ni v interesu gospodarstva.


Kakor ni v interesu gospodarstva imeti urejeno družbo z ustrezno infrastrukturo, ustreznim šolstvom, pravnim redom, varnostjo obrambo in seveda urejenim zdravstom, kjer te neka prisesanka na javni denar (koncesionarka) odkloni zdraviti (ali pa kar neka javna ustanova na Primorskem). Za vse to se namreč pobira davke......
Mogoče imaš pa kakšno drugo razlago, kako skrbeti za zgoraj našteto brez davkov in prispevkov.

Noben davek ni tako v interesu gospodarstva, da bi gospodarstvo predlagalo uvedbo davka. V gospodarstvo ne štejem državna monopolna podjetja npr. elektre, ki z veseljem predlagajo davke, trošarine, omrežnine...Članek se bere tako kot da je gospodarstvo nesrečno zaradi tega, ker politika že ni sprejela nepremičninskega davka.

Če si že omenil javni sektor, ki je pravkar začel prejemati občutno višje plače, zaradi višjih plač kakšno spremembo pri delu, mogoče večjo kakovost dela ali krajše čakalne vrste v zdravstvu? Ni za opaziti, kvečjemu so zdravniki iz Izole s bolj polnimi ritmi paciente pošiljali drugam. Javni sektor, ki se financira z davki v raznih oblikah vse bolj postaja smisel samemu sebi, po domače skrbi le za zaposlene javnosektoraše, vse ostalo je le postransko.

Poglejmo le visoko šolstvo, kje še vedno imamo na kupe nezaposljivih študijev, ki vabijo mlade k vpisu, ki šele po diplomi na teh zavoženih študijih ugotovijo, da so nezaposljivi in jih čaka kelnarjenje po kafičih. Teh razočaranih mladih je na tisoče na leto. Zakaj se s tem ne prekine? Zaradi zaposlenih v javnem sektorju in državnih fakultet, ki ščitijo svoje zaposlene in njihova delovna mesta, kolateralna škoda pa so tisoči mladih, ki so obsojeni na negotovo prihodnost. Študenti so postali nepomembne številke, nujno zlo tako kot pacienti v izolski bolnišnici.