[kmetovalec]
V pretežnem delu Sloveije je klimaks vegetacije gozd. Torej posekanih dreves v običajnih pogojih ni potrebno nadomeščati z umetno sadjo, saj gozd sam poskrbi za pomladek (obnovo). Izjema je le tam, kjer je zaradi naravne katastrofe (lubadar, požar, vetrolom) bilo odstranjenih večina dreves in bi obnova po naravi poti predolgo trajala. Drugače pa je V Sloveniji tako, da če travnik (ali njivo) nehaš obdelovati, se bo v nekaj letih začela zaraščati in po par desetletjih bo tam gozd.

Lubadar ni naravna katastrofa, ampak katastrofa gozdarske stroke. Današnjih gozdarjev!
Sicer pa je z gozdom, tako kot navajaš, zaraste kmetijske površine, če se ga pusti, da raste po svoje. Načrtno ravnanje z gozdovi spada oz. izhaja iz gozdnogopodarskih načrtov, kjer je vsaj včasih bila ne le količina poseka, temveč tudi gojitvena in varstvena dela,a hudourništvo ter gradnja gozdnih prometnic. Kaj od tega je danes v teh planih, da je stanje polomija, pa ni treba ugibat. Poznam uni. dipl. ing gozdarstva, ki ne dobi službe in dela popolnoma druga dela za preživetje, kar tudi govori o razštelanosti te stroke. Lep dan.
P.S.: Tudi vetrolomov bi bilo manj z ustreznim ravnanjem z gozdovi.