[1216Javni]
V podatek za dodano vrednost so zajeti vsi (pritni sektor, javni sektor, samostojni podjetniki in kmetje) ker se spremlja po šifri dejavnosti ne pa organizacijski ali lastniški strukturi,
vir: pxweb.stat.si/pxweb/...ij/&lang=2 in to zajame več kot 900.000 zaposlenih.
Če bi podatke očistili javnega sektorja, kmetijstva in samostojnih podjetnikov. Bi bila dodana vrednost na zaposlenega v zasebnem sektorju precej višja in bi bili tudi pritiski na višje plače v zasebnem sektorju višji. Verjamem, da je to tudi razlog uradnih inštitucij, da zbirajo podatke v taki obliki, da ni preveč transparentno. Če bi bile plače samo odvisne od BDP-ja bi morali imeti zaposleni v Ljubljanski statistični regiji 3x večje plače kot v zagorski statistični regiji ker je v Ljubljani BDP 3x večji kot v Zagorju. BDP je v Ljubljani toliko višji, ker imajo tam sedež večina velikih družb in se njihovi prihodki prištevajo v ljubljanski BDP pa dodamo še veliko delovno migracijo in je to to. Pri dodani vrednosti pa ni takih razlik po regijah ampak so po dejavnostmi. Dodana vrednost pri določenem delu samostojnih podjetnikov in kmetijstvu je pa tudi vprašanje koliko je izogibanja in sive ekonomije. Vprašati se pa tudi moramo ali je interes države, da se spodbuja gospodarstvo z nizko dodano vrednostjo v času pomanjkanja delovne sile? Delodajalci in to kar velik del pa ne plačuje plač na podlagi rasti BDP-ja ali dodane vrednosti ampak kolikor mu je nujno. Če velika slovenska firma katera proizvaja vrhunski nišni izdelek, je lider na svetovnem trgu, dosega najvišje cene v svoji branži in in ima storilnost primerljivo s svojo konkurenco (fizično in finančno) ima plače pol nižje kot njena konkurenca? Ker v Sloveniji pač lahko plača 20-30% višje plače kot slovenska konkurenca in ima dovolj delavcev, sedaj pa ko zmankuje posameznih strokovnih profilov, ker bežijo v Avstrijo ali Nemčijo za dosti boljše plače. Pri pomanjkanju delovne sile bi po tržnih zakonitostih morale plače dosti hitreje rasti predvsem za posamezne profile zaposlenih, pri nas pa ne. Rajši se pritiska na državo, da še bolj odpre meje za uvoz tuje delovne sile, ker ni potrebno plač dvigovati.

Ajpesovi podatki pravijo drugače.
www.ajpes.si/novica/...017?id=366

Saj to se lahko strinjamo, da je treba dvigovati plače. Ampak po mojem mnenju to ne more biti tako, da se močno dviga minimalno plačo. Hkrati pa nad minimalno plačo nabije davke tako visoko, da podjetja odvrača od višanja plač. Hkrati pa imajo zaposleni od tega zelo malo. In zato bežijo strokovni kadri v tujino. Če zbanaliziram zadevo zaradi dviga minimalne plače hodijo strokovnjaki ven.

Bruto bruto plača nekoga z minimalno plačo + 200 EUR prevoza in malice stane delodajalca 1.230 EUR. Delavec pa dobi na račun cca. 825 EUR (625 EUR plače + prevoz in malica v višini 200 EUR). Pa regres v višini vsaj 887 EUR bruto in potem še povračilo dela dohodnine (čeprav bo za letos in naslednje leto zanimivo videti, ker niso dvignili olajšav in pragov za davčne razrede). Se pravi delavec na minimalni plači v letu 2019 bo delodajalca stal okoli 15.640 EUR. Pri 43.000 EUR dodane vrednosti je to več kot 36%. Kar je veliko.

Nekdo s povprečno plačo in istimi stroški za prehrano in malico ter regresom pa delodajalca stane že 28.360 EUR na leto. Torej skoraj 2x več kot nekdo na minimalni plači.

Delavec na minimalni plači dobi letno ven okoli 10.500 EUR neto. Medtem ko ta s povprečno plačo dobi ven 17.000 EUR neto.

Razlika med bruto bruto stroškom teh dveh tipskih zaposlenih je 12.700 EUR. Neto razlika pa zgolj 6.500 EUR.

S tem da pri tem niso upoštevane še nekatere druge zadeve. Recimo otroški dodatki, stroški plačila malice v šoli, stroški vrtcev itd. Tako da dejansko potem pridemo na neto razliko nekje 5.000 EUR na leto.

Nekdo na minimalni plači ima lahko razmeroma nezahtevno delo, kjer se od njega pričakuje predvsem prisotnost na delovnem mestu in dokaj ponavljajoče in rutinirane operacije.

Medtem ko oseba s povprečno plačo praviloma opravlja bistveno bolj zahtevna dela, prisoten je stres, pritiski, zahteva tudi samostojno, inovativno delo itd.

In sedaj boš ti problem tega nezadovoljenga zaposlenega s povprečno plačo reševal tako, da boš dvignil minimalno plačo? Mislim, da tak pristop ne more dati rezultatov.

Potrebno bi bilo davčno razbremeniti te zaposlene. Ampak v resnici javnemu sektorju in državi ne gre za to, da bi ti zaposleni bolje živeli in imeli višje plače. To se je pokazalo tudi ob dvigu minimalne plače, ko delavci pod črto ne bodo dobili več denarja, saj jih bodo stroški drugje toliko udarili, da bo rezultat okoli nule. Na zaposlene se s strani države gleda kot na to, koliko ima od njega država profita (beri pobranih davkov). Koliko ga ožamejo. Skratka skrajno sprevrženo. In tak človek pač ni neumen in si zna izračunati, da ga pa v Avstriji pač bistveno manj ožamejo.

Sicer pa ne vem kako si predstavljate, da bo gospodarstvo raslo, če podjetja v Sloveniji ne bodo uspela akumulirati kapitala. S fižolčki in lepimi besedami se ne pride daleč. Že tako je Slovenija hendikepirana zaradi svoje majhnosti. Državni uradniki pa se obnašajo kot da smo veliki in pomembni kot kakšne ZDA ali Nemčija.