Zadeve vseno niso tako enostavne. Problemi s podaljševanjem dela v poznejšem življenskem obdobju se pojavljajo predvsem v javnem sektorju. Profesor pri 70 letih ne more biti enakovreden tistemu pri 45 letih, pa sodniki,... Polno je raznih namestnikov, pomočnikov, svetovalcev, tehničnih direktorjev, itd v raznih zavodih agencijah, inštitutih, ki bi delali do konca življenja v prepričanju, da so še vedno dobri, koristni oziroma celo nepogrešljivi. V javnem sektorju je upokojitev, z izpolnitvijo pogojev za starostno upokojitev, nujna. Po upokojitvi pa bi se tak kandidat lahko zaposlil kot upokojenec, seveda pa nikakor ne bi imel položaja v ustanovi, kot ga je imel pred upokojitvijo. Delovno dobo želijo podaljševati samo vodilni zaposleni.
Povsem nekaj drugega je seveda privatni sektor, predvsem družinska podjetja. Tu tudi jaz mislim, da so omejitve nesmiselne in škodljive.