[vickibedi]
> [usimoncic]
> > [vickibedi]
> > > [FIN-311684]
> > > Kaj združuje podjetja Arctur, Danfoss Trata, Iskratel in Krka? Imajo lastne razvojne oddelke in vlagajo veliko denarja v razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Kaj pa bi želela slovenska država? Ob promociji za Slovenijo zavožene knjige Mariane Mazzucato »Podjetniška država« je Damijan (Babič) iznesel idejo, da bi v Sloveniji morali ustanoviti nekakšen državni inštitut za raziskave in razvoj, ki bi razvijal nove izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki bi jih potem podjetja, nova in stara, spravila v promet in prodajala z najvišjim dobičkom. Seveda, tega državnega razvojnega mastodonta, ki bi ga upravljala politika bi moralo financirati gospodarstvo. Npr. ta državni mastodont bi razvil novo zdravilo, ki bi ga Krka morala proizvajati in z velikim, veliki dobičkom prodajati. Država naj raje poskrbi za funkcioniranje pravne države in drugih državnih sistemov, da se v mednarodnih raziskavah ne bomo po kriterijih na katera vpliva le država uvrščali bolj proti koncu lestvice. Dodani vrednosti v gospodarstvu bi tudi slovenska država s svojim ugledom morala dodati svoj delež dodane vrednosti.
> >
> > V SLO je bore malo res pravih inovacij (novi izumi), v glavnem gre za inženirske inovacije (izboljšave obstoječih tehnologij.. ipd.).
> > K temu primerna je nižja dodana vrednost. Ker ni višje dodane vrednosti, potem ni ekstra dobičkov. Ker ni eksta dobičkov , potem tudi ni dodatnih vlaganj v razvoj in krog je sklenjen.
> > Slovenija lahko samo sanja o podjetju kakršna je nekoč bila npr. Nokia, pa naj so Finci videti še tako eni zahojenci...
>
> Naša vodilna podjetja bo sčasoma bolj kot pomanjkanje denarja za vlaganje v razvoj teplo to, da niso pripravljena ustrezno nagraditi vrhunski raziskovalno-razvojni kader. Niso še dojela, da so pred desetimi ali dvajsetimi leti najboljši študenti šli v najboljša slovenska podjetja, danes pa najboljši študenti delodajalca iščejo globalno. In tega niso dojeli zato, ker pri njih še vedno delajo tisti, ki so k njim prišli pred desetimi ali dvajsetimi leti kot najbolj perspektiven kader v svoji generaciji. Zato jim tudi razvoj še kar nekako gre, čeprav zadnje čase dobivajo večinoma drugo in tretjo ligo.

Plače razvojnikom so gotovo močan faktor. Vendar težko verjamem, da bi katero slovensko pojetje, ki ni globalno usmerjeno lahko razvajalo razvojnike z zahodnjaškimi plačami. Podjetje mora imeti tudi vizijo in strategijo odličnosti - ustvariti nekaj novega, prodreti globalno. Potem tudi plače lahko postavi na globalno raven. Če je podjetje zgolj profitni center multinacionalke ali paradržavni kolhoz (odvisen pretežno od slovenskega trga), potem to pač ne gre.

Ključno je to: Podjetje mora imeti tudi vizijo in strategijo odličnosti - ustvariti nekaj novega, prodreti globalno. Če je ta pogoj izpolnjen, se bo našel tudi denar za plače razvojnikom.

Sicer bi pa bilo zanimivo pogledati pri vseh teh podjetjih koliko zaostaja plača CEO-ja za tujino, koliko pri middle-managementu, koliko pri tehnični inteligenci, koliko pri administraciji in koliko pri navadnih delavcih. Sam menim, da bi temeljita tovrstna analiza (vključujoč časovne trende, ker delovna sila se na tržne razmere odziva s časovnim zaostankom) odgovorila na vsa vprašanja glede konkurenčnosti naših podjetij.