V slovenskem zdravstvu manjka vrlin, bi rekel Aristotel. Preveč je nizkotnih poželenj, preveč je požrešnosti. Stroški dela so odšli v nebo in ves denar kar se v okviru sanacije vloži v bolnišnice se uporabi za sanacijo plač, ki nikoli ne bodo sanirane, ker vsaka sanacija povzroči vse več pogoltnosti. Tudi zamenjava vodilnih ne bo ničesar rešila, stroški dela so preprosto previsoki.

Zaposleni v zdravstvu so postali razbrzdani ljudje, po domače neobvladani. V denarju, dobičku, slavi ni izprijenosti in sicer, ljudi ne grajamo, ker si tega želijo, je rekel Aristotel, ampak kdor pretirano išče denarno naslado se imenuje neobvladan. Tisti, ki se peha za pretiranimi nasladami je razbrzdanec in zaposleni v zdravstvu, pravzaprav v celotnem javnem sektorju so postali razbrzdanci. To je četrta najslabša vrsta ljudi, je rekel Aristotel, sicer je zaposlenim v javnem sektorju vseeno, saj se počutijo kot v raju.