Za nekatere družbenike izbrisanih družb so bili hudi časi (in v tej
negotovosti še vedno so), npr. banke so po diskrecijski pravici
odločale kateri družbenik bo poplačal kredit izbrisane družbe. Če
so ugotovile, da se pri 99% lastniku ne morejo poplačati, ker
ničesar nima, so se usedle na tistega, ki je imel le 1% delež in
oprijemljivo premoženje. Na enaki način so se odločali tudi
delavci, ki so imeli terjatve do izbrisanega podjetja, ki je
prenehalo obstajati, je dejansko bilo likvidirano, umrlo je v
stečaju pa vendar je pravno bilo izbrisano. Upajmo, da bo ESČP
ugotovilo, da so bile kršene človekove pravice nič krivih
družbenikov, ker jim na sodišču ni bila dokazana krivda pa tudi ob
ustanovitvi podjetja takega zakona ni bilo.