Podoben članek bi lahko obravnaval tudi kakšen drugačni primer tveganja zaradi zadolževanja. Ko jemlješ (npr. stanovanjski) kredit te v glavnem zanima samo pokritje finančne konstrukcije za nakup.

Koliko se jih vpraša, kaj bo z menoj, če mi npr. prihodki padejo za 20% ali, če izgubim službo? Kaj bo, če se mi zgodi npr. nesreča s trajnimi posledicami itd...

Zadolževanje, predvsem dolgoročno, je mnogo kompleksnejši problem, kot le obrestne mere ali v primeru CHF valutno tveganje. In ja, mogoče pa bi morala sodišča preizkusiti tudi dolžnike oz. tožnike, ali so se odločali v skladu s svojimi možnostmi in realnimi predvidevanji lastnih oz. osebnih okoliščin. Spomnim se samo negativnih odzivov, ko so banke zahtevale od kreditojemalcev, da se življenjsko zavarujejo in (menda celo) vinkulirajo polico na kreditodajalca.