Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

anon-204390 sporočil: 13.528
[crt]
> []
> Ne vem, kako trajen je ta tvoj presežek, vendar je Italija imela konec 2011 za 120% primanjkljaja, danes 130%. Resda so v 7 letih pridelali le 10% novega primanjkljaja, ampak reči, da imajo trajen presežek... Hmm. Tudi 2011 in prej so imeli nihanja in občutne primanjkljaje, sicer ne bi že 2011 pridelali 120%.

daj malo poglej, kaj je to primarni presezek.

sodec po tem, da ocitno linkanega clanka nisi pogledal, ti bom kar povedal.

to, o cemer ti govoris, sodec po citirani cifri ni presezek ali primankljaj (kot termin), temvec % javnega dolga kot del bdp.

aktualna zadeva, do katere pride do povecanja ali zmanjsanja tega dolga, je proracunski primanjkljaj ali presezek

proracunski primanjkljaj ali presezek, ponavadi izrazen prav tako kot % bdp, je enostavno razlika med vsemi prihodki in odhodki proracuna na letni ravni (in je pri italiji in mnogih drugih tipicno negativen, torej je primanjkljaj).

no, tako pa zdaj prideva do pojma primarnega presezka ali primanjkljaja.

ta je taksen kot oni zgoraj, torej splosni proracunski primanjkljaj ali presezek, vendar s to spremembo, da se izlocijo stroski financiranja dolga.

ce ima drzava proracunski primankljaj, vendar hkrati primarni proracunski presezek, to pomeni, da bi imela urejeno cifro, ce ne bi bilo odplacevanja obstojecega dolga.

primer taksne drzave je ze dalj casa italija, kot imas obsezno opisano v prej podanem clanku (lahko pa ne verjames sumljivemu viru financial times in gres pogledat kaj bolj resnega, recimo STA). lahko pa ponoviva, kaj je povedal oni sumljivi vir:

"Italy has been running a fiscal surplus almost continuously since 1992. That is not the case for most advanced countries. Indeed, Italy’s fiscal primary balance has been healthier than the average of the OECD in the past 26 years."

taksno stanje bilance daje ocitne politicne namige, se zlasti, ce je dolg vecinoma izdan pod lokalnim pravom in ne na primer izrecno pod angleskim ali kaj takega (kar se pri mednarodno izdanih obveznicah zna zgoditi).

ce taksno pot res uberes, je to seveda zelo, zelo velika poteza in za nekaj casa one way ticket and you better be very fuckin' sure of yourself.

mozno je, da tale sedanja ekipa dejansko je fuckin' sure of themselves, zdaj a utemeljeno ali ne, to je pa odprto vprasanje :)

italijanska zgodba je sicer nadpovprecno nagnjena k temu, da je veliko ropotanja in malo premikov, tako da je tu tezko lociti sum in signal. kar se mene tice, je se vedno glavno tveganje za eurocono moznost, da po draghiju pride spet kaksen genij kalibra trichet, ki ne loci med sahom in zrijem.
Članka žal ne morem prebrati, ker je zakljenjen. Če to drži, bi to pomenilo, da se Italija od leta 1992 razdolžuje, oziroma da se je glavnina dolga nabrala že prej - (kdaj je vprašanje).
Sicer pa zadolženost v današnjem svetu (splošne prezadolženosti) sploh niti ni tak problem, (dokler ga pomembne stranke ne razglasijo za takšnega).
Večji problem je nizka gospodarska rast:
www.google.com/publi...&ind=false

Italija je bila v tem pogledu še do leta 1990 celo nekako skladna s Francijo in Nemčijo. Od takrat naprej pa so v progresivnem zaostajanju. Po zadnji recesiji 2008 še bolj progresivno. To je njihov problem, dosti bolj kot zadolženost.

Če to uparim s tvojim virom o primarnem presežku, je videti da je Italija od 90tih let sicer v varčevalnem programu, zaradi nizke rasti pa se jim dolg še povečuje. In to je problem, (ne pa dolg sam po sebi).

Vse ocene tega sporočila:

Ni nobene :(