To deloma drži.

Tujci želijo imeti lastništvo države, če ta pisno ali ustno obljubi, da bo kredite najemala ona ali vsi njeni sateliti v banki, v kateri ima nek delež.

Tuji sindicirani ali večji bankirji ali kar centralne banke ter bonitetne službe deloma res rade vidijo, da ima država do 30% delež v banki, ki je predmet kreditno-bonitetne presoje.

Kar se tiče NLB, se je izkazala, ko je imela tretjinskega (ali koliko že) lastnika, tj. KBC, izkazal pa se je tako, da je KBC zbešal iz tega gnezda. OK, KBC je želel 75% lastništva NLB in če bi mu ga Rop, kasneje Janša dal, ne bi leta 2013 zmetali 2 mlrd (prej še tudi nekaj 100 mio) v to banko, ki nam bo zaradi nesposobnih politikov vrnila nazaj v budžet morda 1,5 mlrd.

Ampak ti 2 mlrd in še kaj smo financirali z zadolževanjem po appr. 4,5% obrestni meri, rezalo se je obvezničarje in denar se jim bo še vračalo z obrestmi...pa hrvaški štediši so še tle...

Torej, če bi banka šla v stečaj leta 2013, bi morda to nas manj koštalo. Tega ne ve nihče in tudi nikoli ne bomo vedeli, kaj če... bi bilo...

Skratka, kakega resnega manageriranja nismo nikoli imeli in vse je precej stihijsko, zdaj eden, zdaj drugi ima ideje, izvaja pressing, itd. in vsi skupaj nekaj motovilijo.

(Če se tako vodi firmo danes, se ve, kje konča že v 2 letih... ampak tle je za sedaj država "garant" s svojimi plusi in minusi. In bo močno vplivala na poslovno politiko NLB, pri razpršenem lastništvu, še nekaj časa. Kar pa ni dobro za naložbo v delnico kot tako.)