Damjanu je treba priznati inovativnost. Ideje sicer bruha, kot bi bil hiperaktiven. Škoda, da tega dvojega ne združi v kakšnem lastnem podjemu.
Na tej točki se lahko navežem na odsotnost podjetniške tradicije v jugoslovanskem socializmu, ne samo na odsotnost ampak na družbeno nesprejemljivost podjetništva v socializmu. Damjan očitno v svojih mladih letih ni srečal osebe z velikim vplivom nanj, ki bi bila podjetnik ali bi lepo govorila o podjetnikih. Ko so mladi odprti in dojemljivi in si privzemajo bodoče vzorce, pri njem očitno ta iskrica ni preskočila, ker je socialistični sistem polil z vodo vse njemu bližnje ogenjčke podjetništva. Piše dobro, če bi bil mlajši bi bil lahko influencer naprimer.
Odsotnost podjetništva in učenja sprejemanja podjetniškega tveganja se kaže tudi v odnosu prebivalstva Slovenije do tveganja. Primer so bančni računi, ki jih slovenci polnijo z gotovino, v vrednostne papirje pa ne vlagajo. Ali pa stavija vse v eno košaro, po možnosti kriptovalute, ali kakšna piramidna shema ali vse prihranke v delnice NLB-ja :) Socializem je kot premočan antibiotik požgal občutek in znanje o vsakovrstnih tveganjih. Razen do švercanja dveh kil kave in treh parov kavbojk čez mejo, kar se še vedno odraža v majhnem "žeparskem" davčnem utajevanju, majhnih šmuglarijah s subvencijami za vrtec, z utajami računov pri obrtniških popravilih... Skratka s socializmom smo si dali avtogol za kakšnih 10 generacij vnaprej.