Kohl se ni slučajno zavzemal za vključitev Italije v območje EUR-a. Italija je svojo konkurenčnost povečevala s stalnimi devalacijami, ko je tečaj lire kot leta 92 ali 93, padel čez noč iz 700 na 1300 LIT za 1 DEM. Inflacija je pa bila v Italiji vseeno zelo nizka, cen za izvoz sploh niso povečali. Tega se je hotel Kohl izogniti, vključitev v evroobmočje je bila zgodovinsko gledano ugodna za Nemčijo in manj za Italijo. Sanacijo Italije ali katerikoli druge države v bankrotu, če do njega pride, pa bodo itak kot v primeru Grćije reševali vsi drugi.