Ne, ne, Marijan.

BDP na zaposlenega, po domače: prihodek podjetja (+ morda investicije) / zaposleni.

Malo sem poenostavil terminologijo, vendar nisem mislil na dodano vrednost (prihodek - stroški), čeprav statistično kaže podobna razmerja kot BDP na zaposlenega. (No, verjetno je, da smo v razmerju dodane vrednosti še malo boljši kot pri BDP, vendar to sedaj ni pomembno.)

Seveda bi lahko ta podatek zajel tako one zaposlene v podjetjih kot one v javni upravi, ampak tako ali drugače smo se razumeli.

Glede na to, da imajo Hrvati skoraj enake cene dobrin kot mi, se mi ni zdelo smiselno primerjati kategorijo: po kupni moči.

Torej, če primerjamo BDP na zaposlenega (se ve, na kaj mislim, no tudi dod. vred. je lahko, whatever) smo precej pred Hrvati.

Odliv sposobnih državljanov iz Hrvaške v tujino pa je samo še dodatno (strukturno) sidro v njihovem razvoju. To kaže, da mnogi težko shajajo in da so izgledi za poklicno realizacijo na Hrvaškem težki.

Ker pa je psihologija od 30% do 70% pomemben dejavnik (na trgu), potem je jasno, kolikšno vlogo lahko igra morebitni (in kar dejanski) pesimizem v hrvaškem gospodarstvu (in BDP). Šlepajo se na turizem, ampak svoj max. so skoraj dosegli. Od tu dalje pa je treba vlagati, vlagati ali pa razprodati tujcem mnogo tega, kar še imajo... duža priča.

Sedaj se lepo vidi na primeru Uljanik (prej Agrokor), kakšne finančne in strukturne težave imajo v gospodarstvu.

Marsikateri gospodarstvenik mi je dejal, da o selitvi proizvodnje na Hrvaško ne razmišlja (kot nekoč), da pa ga zelo zanima zaposlitev Hrvatov v Sloveniji, seveda to velja zlasti za one, ki delajo nekje v bližini meje s Hrvaško.