Pomanjkanje čustvene inteligence, ki bi mladostnikom omogočila osebnostne prilagoditve v medosebnih odnosih povzroči marsikaj, tudi stres, tesnobo, strah, lenobo...potem se vse spreplete in se več ne ve kaj so vzroki kaj pa posledice in se ta bolezen, ki ni bolezen zdravi tako, da se mladostnikom predpisuje več in več zdravil za zdravljenje duševnih motenj. Zdravijo se posledice na pa vzroki.

Slovenski otroci se ne učijo o svoji posebnosti in individualnosti ter odgovornosti za lastno življenje, namesto tega jim polnijo glave o enakosti in socialni državi, ki bo skrbela za njih in če jih ta skrb ne zajame postanejo depresivno stresni. Mladi so v osnovni in srednji šoli 13 let in v tem času jih nihče ne nauči spoznavanja svojih dobrih in slabih plati za bolje razumevanje in obvladovanje svojih čustev in čustev drugih ljudi, rešujejo pa naloge v stilu »kmet je imel 7 krav, v sod je nalil 5 litrov vina, v petih dneh ga je spil, kakšen klobuk je imel kmet?«