Se podpišem :)

Problem so pa "druga" skupina, ki bolj ali manj pametuje... nimam nič proti, če argumentirano, ne pa vsepreko, tudi v smislu neutemeljenega kritiziranja posameznikov.
Odlično pa da obstaja še "prva" skupina, ki npr. zna prisluhniti tudi strokovnim člankom oz. da se želi iz njih tudi kaj naučiti.

Trenutno je pri fotovoltaiki hramba energije kar električno omrežje z ostalimi porabniki.. torej take sončne elektrarne niso samozadostne, ampak dejansko odvisne od ostalih uporabnikov omrežja. Zato je pomembno, kdaj energija manjka ali kdaj jo je preveč. Za to potrebuješ hranilnike (baterije, črpalne elektrarne, akumulatorje toplote,...). in tak sistem je res drag. Za tiste v net meteringu gre za ekskluzivo... ne plačajo svoje omrežnine, po drugi strani omrežje rabijo za to, da oddajo svojo proizvodnjo (omrežje je baterija).

Talum prekine proizvodnjo samo v kritičnih primerih, ko primanjkuje moči v elektroenergetskem sistemu Slovenije. Energija je produkt moči in časa. Ostane prekinjen npr. 15 min, tako da ELES zagotovi moč drugje in nato gre Talum zopet v obratovanje (porabo elektrike). Tudi viškov energije v sistemu ne sme biti, poraba in proizvodnja sta ves čas enaki. Ko govorimo o viških, je to potrebno nekam plasirati (nekdo mora to energijo porabiti) oziroma mora nekdo, ki je zmožen, znižati proizvodnjo energije. Tem elektrarnam, ki so to sposobne se reče, da imajo možnost dispečiranja - prilagajanja proizvodnji (sončne, veter... tega ne zmorejo).

1.Časovnice izgradnje hidroelektrarn se ves čas podaljšujejo. Npr. srednja Sava bi naj bila zgrajena že do 2025.. no pa če bo ena izmed 12 elekrtrarn zgrajena do 2025, bo super. O tem govori akcijski načrt o obnovljivih virih. O tem, kdaj bi bile hidroelekrarne na Muri... škoda besed :)

2. biomaso je potrebno upoštevati kot tisto, ki ostane iz lesno predelovalne industrije. Da bi kurili ves letni prirastek je nevzdržno, tako ekonomsko gledano kot okoljsko. vrednost lesa je previsoka, da bi ga direktno kurili. Ne vem pa koliko je tega odpada.

3. To že poteka zelo intenzivno, zato pravim, da naša jeklarska industrija in Talum niso neučinkoviti. Večji proizvajalci že v osnovi sami iščejo možnosti za večjo energetsko učinkovitost, ker se jim to izplača že brez subvencij. Zato niso potrebne neke posebne vzpodbude. Glede na to, da bo elektrika še dražja, pa bo še bolj smiselno vlagati v energetsko učinkovitejšo proizvodnjo.
Podobni so tudi sistemi toplarn (toplarna LJ, proizvaja elektriko in toploto; tudi TEŠ je tak) ter manjše kogeneracijske enote (SPTE - soproizvodnja toplote in elektrike).

4. Problem je, da že danes gospodinjstva plačamo 5,2eur mesečno, ki gresta direktno v OVE subvencije, ki so bile podeljene v preteklih letih... cca 2 milijarde eur se bo steklo skozi subvencije v 15 letih. TEŠ6 je bil precej manj... pa vsaj proizvede 30% elektrike na letnem nivoju.
V Nemčiji je račun za elektriko za gospodinjstvo za 100% večji kot v Sloveniji, pa imajo nižjo ceno same električne energije... razlika je v teh dajatvah za OVE subvencije, omrežnino in ostale dajatve. Torej je še kako pomembno, kako se bomo odločili, kako bomo elektriko proizvajali in kako jo porabljali.

Zato je potrebno biti kritičen na trditve, da novih enot ne rabimo oz. da bo poraba elektrike nižja. Če to podpiramo, smo se odločili za težjo pot... ali pa vsaj dokazano dražjo.