Veljate za enega najboljših poznavalcev civilnega letalstva v Evropi, hkrati ste tudi direktor Zagrebških mažoretk, najuspešnejše skupine mažoretk na stari celini. Kako gre to dvoje skupaj?
Po izobrazbi sem pravnik, poklicno pa se ukvarjam s šovbiznisom. Že četrt stoletja kot direktor Zagrebških mažoretk v Zagrebu vodim vse velike projekte, vsa svetovna in evropska prvenstva, mednarodne kongrese...

Vsak teden napišete tudi kolumno za srbski letalski spletni portal Tango Six/T6. Od kod vam znanje o letalstvu?
Obseden sem z njim. Leta in leta sem prebiral in študiral literaturo s tega področja. Moji prijatelji so umirali od smeha, saj moški na straniščih berejo romane, jaz pa sem tam prebiral vozne rede letal. Strinjam se, da to ni normalno, toda zahvaljujoč temu lahko kadarkoli iz rokava stresem katerikoli podatek o letalstvu in doslej me ni še nihče ujel, da bi se zmotil. Imam podjetje za analitiko letalskega prometa. Pripravljamo analize za letalske družbe, ministrstva, letališča… Moje ukvarjanje z letalstvom je torej že zdavnaj preraslo zanesenjaštvo in hobi.

V svojih analizah pogosto omenjate mariborsko letališče. Načrte kitajsko-nizozemskih vlagateljev s tem letališčem ste razglasili za bajko. Zakaj?
Mariborsko letališče je zame zelo nesrečna zgodba. Začela se je v trenutku, ko se je slovenska vlada leta 2012 odločila za gradnjo novega potniškega terminala, podprtega z evropskim denarjem. Toda terminal ne prinese dodatnih potnikov. Teh letališki blišč ne zanima. Letališče ni nič drugega kot železniška postaja. Ljudje danes želijo potovati čim ceneje, zato se nihče ne ozira na to, kako razkošno je letališče. Če bi v Mariboru zgradili terminal za 100.000 potnikov, bi še razumel, toda 600.000 potnikov, kolikor je zdaj njegova letna zmogljivost, še desetletja ne bo imel.

Kako da ne? Kitajsko-nizozemska naveza je sprva napovedala, da jih bodo že leta 2021 prepeljali poldrugi milijon!
(Smeh.) To so pravljice. Mariborsko letališče še nikoli v svoji zgodovini ni imelo manj potnikov kot lani, ko so jih našteli le nekaj več kot šest tisoč. Lastnik družbe Aerodrom Maribor je SHS Aviation, katerega prvo ime je nizozemski podjetnik Harm Jan Prins, ki ima za seboj že nekaj propadlih projektov in bankrotiranih družb, tudi v Mariboru. Poleg tega ima z mariborskim letališčem povsem nerealne načrte. Kako lahko nekdo sploh pomisli, da bo dobičkonosen z letali fokker 50, s katerimi nihče več ne leti? To so prastara letala, ki niso več primerna niti za tovorni promet. Tudi če bi bila na vseh letih stoodstotno zasedena, bi prinašala izgubo.
Bi vi na Kitajsko leteli iz Maribora, in to z družbo, ki je šele začela leteti, za katero obstaja velika verjetnost, da bo bankrotirala, in katere lastniki so v preteklosti nekaj družb že spravili v bankrot? Obljubljali so, da bodo v mariborsko letališče vložili šesto šestdeset milijonov evrov. Toda zakaj bi nekdo v Maribor vložil dvakrat več, kot je stal nov terminal v Zagrebu, ki ima že zdaj 3,5 milijona potnikov in izjemno velik potencial, zlasti turistični? Veste, koliko potnikov bi moral imeti Maribor vsako leto, da bi se njegovim kitajskim vlagateljem povrnila obljubljena 660-milijonska naložba? Od sedem do deset milijonov. Kako?! Tolikšen je ves letalski promet Hrvaške, ki živi od turizma. To je petkrat več, kot ima trenutno letalskega prometa vsa Slovenija!

Obstaja rešitev za Maribor?
Obstaja. Postati bi moral letališče za nizkocenovna letala. Zagreb in Gradec sta zanje predraga in si jih niti ne želita, predraga je tudi Ljubljana. Če bi Maribor vzpostavil pameten sistem, kot je z zelo nizkimi letališkimi pristojbinami storil Niš, bi bil vsem bližnjim letališčem alternativa za čarterje in nizkocenovce. V tem primeru bi zagotovo imel želenih 1,5 do 2 milijona potnikov na leto, saj bi živel od parkirnin, od prodaje hrane in pijače v restavracijah, od prostocarinskih prodajaln. Odprle bi se mu tudi možnosti za športno letenje.
Ne morem verjeti, da sta bili lokalna in državna politika tako slepi in se nista vprašali o realnosti načrtov družbe SHS Aviation. Ta agonija se bo zdaj vlekla kakšno desetletje. Vrstile se bodo obljube, vsake toliko časa bodo javnosti vrgli kakšno kost, kot je tista o petih tedenskih letih v München, ki pa so se kmalu skrčili na vsega dva.

Midva z Matjažem bi se danes iz Ljubljane k vam v Zagreb zagotovo pripeljala z letalom prek Maribora, če bi že delovala napovedana letalska povezava med tema mestoma, oddaljenima le 120 kilometrov…
To, da bo letalo iz Maribora letelo tudi v Zagreb, je izjavil zdaj že bivši direktor SHS Carl Rouge. To je nekaj podobnega, kot če bi vi rekli, da se boste iz svoje dnevne sobe do stranišča vsak dan vozili z avtom. Srčno upam, da gre za govorni spodrsljaj, da je imel Rouge v mislih beograjsko ali katero drugo letališče. Človek, ki napoveduje, da bo v Mariboru vzpostavil mega letališče, ne ve pa niti tega, kje je Zagreb, je smešen.

Kaj pa vojaško letališče v Cerkljah?
Čez noč bi ga lahko spremenili v civilno letališče za nizkocenovce, kar bi bilo absolutno modro, a bi hkrati pomenilo veliko nevarnost tako za Zagreb kot za Ljubljano. To je najbrž eden od razlogov, zakaj to letališče ne zaživi.

Po vaši oceni je razvojni biser regije puljsko letališče. S čim to utemeljujete?
Pulj je v zadnjih dveh letih število potnikov povečal za 66 odstotkov. Zasluge za to ima vodstvo letališča, ki je izkoristilo prav vse, kar je lahko. Pulj je po vstopu Hrvaške v EU doživel velik šok, saj je zaradi uvedbe vizumov izgubil ruske goste, a so se kmalu preusmerili na druga tržišča. To letališče ima tako nizkocenovce kot tudi največ klasičnih letalskih prevoznikov med vsemi jadranskimi letališči. Tam ni dneva, da ne bi nekdo jeseni, pozimi ali spomladi vadil vzletanja in pristajanja. To počne tudi Swissair, ki letališču plačuje takso, v Pulju točijo gorivo, njihovi piloti zunaj sezone bivajo v tamkajšnjih hotelih, najemajo prevoze. Moral se je seveda najti nekdo sposoben in inteligenten, da je ta posel pripeljal v Istro. Kontrolorji letenja morajo biti tako ali tako vse leto na svojih delovnih mestih, čeprav pozimi ni veliko letov, morda eden na dan. Tako so imeli dve možnosti: da v kontrolnem stolpu igrajo pasjanso ali da usmerjajo letala. S tem, ko so svoje letališče ponudili za vadbo vzletov in pristajanj letal, so izbrali drugo možnost.

Je bil novi terminal na zagrebškem letališču zadetek v polno?
Po mojem mnenju ne. Zagreb je resda potreboval boljši in večji terminal, vendar bi ga lahko zgradili veliko ceneje in na mestu starega. Visoke stroške gradnje zdaj z nakupom vozovnic plačujemo uporabniki, saj je koncesionar po odprtju terminala takse povišal že trikrat, skupaj za 100 do 150 odstotkov.
Najpomembnejše, kar je zagrebško letališče dobilo s podelitvijo koncesije francoski družbi ZAIC, ni novi terminal, ampak so to nove letalske linije. Z njimi Zagreb premaguje Ljubljano, Sarajevo, Beograd… Če primerjamo novo letališče s tistim izpred enega leta, pa moram priznati, da je razlika kot med dnevom in nočjo. Nisem več toliko kritičen do njega, še vedno pa mu zamerim predvsem zamude, po katerih je Zagreb v evropskem vrhu in so posledica pretiranega varčevanja. Glavni cilj koncesionarja je namreč s čim manj zaposlenimi, logistike in energije ter s čim krajšim delovnim časom zaslužiti čim več.

Spodaj je še citat, ki so ga Finance prenesle iz Dnevnika (prepisujemo, nič ne preračunavamo in preverjamo, samo prepisujemo...).

Pogovarjamo se o tisočih letih dnevno, saj trenutno v Evropo vsako leto prileti več deset milijonov kitajskih potnikov.

Če zaradi enostavnosti predpostavimo, da je teh "več deset milijonov" kitajskih potnikov 36,5 milijona na leto, je to povprečno 100.000 kitajskih potnikov na dan. Če ima povprečen dolgoprogaški avion na krovu po 300 potnikov, gre za 334 letov na dan tja in nazaj, torej 167 linij. Bodimo prizanesljivi do hrvaškega kralja mažoretk in povečajmo število potnikov na dobrih 100 milijonov, se pravi čez skrajni rob definicije "več deset milijonov". Še vedno bi šlo za "samo" 1002 leta na dan oz. 501 linijo. Mojster pompa in šef mažoretk mogoče res veliko ve o letalskem prometu, ko pa spregovori, tudi njega očitno rado zanese v pretiravanje ali celo fikcijo.

Sicer je pa Dasdas že opozoril ( forum.finance.si/?m=...977&single ), da je Večer lani marca objavil Šćuricev spis o mariborskem letališču na najboljši kmetski zemljici:
www.vecer.com/nacrti...ji-6253692

P.S.: Tri tedne preden je Večer s portala Tango Six povzel Šćuricevo kritično oceno mariborskih letalskih pravljic, so Finance po predlogi sta.si napovedale, da je to letališče "pred razcvetom".
manager.finance.si/8...-razcvetom