Tolk pa se spoznam na biznis, da vem, da kvaliteta, ne cena nista pomembna za to, kaj bo na polici trgovine. Pridelati bio, eko, kakorkoli hočete... kumarice je otročje lahko. Zato se na police v poplavi ponudbe seveda preferenčno daje robo iz države od koder prihaja trgovec. Ali pa se preferira robo, katere dobavitelj je v lasti firme, ki je iz iste drzave kot je trgovec. Cena je posledica zgornjega, ko trgovec zagotovi količino, se tudi kmet oz proizvajalec zlahka prilagodi ekonomiji obsega. Do takrat lahko le sanjamo. Meni pa so kumarice hobi in mi stroški niso pomembni. Pod črto, trgovina s hrano je nacionalni interes.