SAMOOSKRBA

Žalostno je, da niti sami sebe ne moremo prehraniti, da so nam ljubši korenček iz Velike Britanije, krompir in česen iz Maroka, krompir in jabolka iz Poljske, kumarice iz Nizozemske, paprika in jabolka iz Hrvaške, grozdje iz Grčije in Italije, da o drugemu sadju in zelenjavi niti ne govorimo. Kako smo uspeli uničiti še tisto malo dobrega kar smo imeli, je potrebno vprašati vse za to odgovorne. Od predsednikov, so ministrov za kmetijstvo, do svetovalcev in poslancev, ki so sprejemali zakone, ki so bili v nasprotju z razvojem domačega kmetijstva, ob tem, da je davčnih vzpodbud še vedno premalo. Vse tisto dobro, kar so naši starši in nonoti ustvarjali, so uničili in prevrednostili v novodobni pri(h)vatizaciji vsi tisti, ki jih je prvenstveno zanimala le lastna korist in izobilje. Na čigav račun, pa vidimo vsi, ko gremo v velike in sodobno ohlajene trgovske centre, ki rastejo, kot gobe po dežju in imajo zavetjhe v naši vedno bolj potrošniški družbi. Slovenski kmetje pa že leta in leto izumirajo.
www.primorske.si/pri...-je-prevec

BOBU BOB

"Za pšenico ne dobimo več skoraj nič, kar je žalostno. V času Titove Jugoslavije si za dva kilograma pšenice dobil kilogram kruha, danes je za to potrebnih 20 kilogramov. Tako ne gre več. Zato sem se odločil, da posadim konopljo. Konoplja, in amen."
Franc Števanec, kmet
Torek, 31.julija 2018
www.vecer.com/bob-dneva