Zaključek s emi zdi smiseln. Vedno ob strašni borbi nekaterih proti nadzoru in vdoru v zasebnost s strani države, pomislim: A bi oni rajši, dajih nadzirajo lopovi, mafijci in teroristi, ne da bi to vedeli? Ali je bolje, da nas uradne institucije vsaj približno pravno nadzirajo s ciljem reda, miru in svobode? Svobode namreč ne dojemam v prvi vrsti kot to, da se bom sam odločal, kdo (če sploh) bo smel vedeti, kje sem, kje sem bil in kaj počnem. V prvi vrsti mi zdi pomembno, da se lahko hčerka sredi noči brezskrbno sprehaja tudi po najbolj ozkih in temnih ulicah in da lahko brez skrbi odprem vsa okna stanovanja za petnajst minut, da se prezrači. Da tega, da lahko kadarkoli grem kamorkoli na dopust brez skrbi niti ne govorim. Pa da ne razmišljam o tem ali bom njivo krompirja prej izkopal jaz ali kdo bolj "lačen" od mene.
Morda bo pa kmalu za zagotavljanje svobode nujno, da bo vsak opremljen s čipom, kjer mu bo možno do metra natančno slediti? Galileo mend ane bo brez veze imel toliko satelitov v vesolju! :)