[Smudlek]
> [rx170]
> Dokler kjerkoli na svetu obstajajo kmetijske subvencije, je govoriti o prostem trgu na področju hrane brezveze. Vse to pa ima svojo zgodovino in razloge, vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če subvencij ne bilo nikjer.

Moje skromno prepričanje o subvencijah je sledeče:
- po eni strani bi šla cena hrane "normalne kvalitete" v nebo. Kolikor jaz vidim, kako se normalna hrana prideluje, ni šans, da pridejo skozi s trenutno ceno.
- po drugi strani pa bi bila hrana, ki si ne bi zaslužila tako ime poceni, je pa res, da bi bila to poceni kemija, mnogo slabša, kot je sedaj v hrani najnižje kakovosti.
Razne floskule o tem, kako bi tisti, ki proizvajajo najkvalitetnejšo in najcenejšo hrano, preživijo, ostali pa propadejo, žal odpadejo. Takisto velja za zdravstvo. Pač, sta posebni zadevi. Je pa matematika čisto preprosta, proizvajalcev hrane je premalo, potrošnikov pa preveč. Poleg tega so potrošniki razvajeni, nista dovolj ena ali dve vrsti marmelade, pač pa mora biti na polici n vrst marmelad (brez tega in brez onega, s tem in z onim).

Sploh ni res. Subvencije so bile uvedene zato, da bi kmetom nadoemstile izpad prihodka zaradi nižje pridelave s katero so želeli zmanjšati presežke hrane v EU. in ja v razvitem svetu imao paradoks: preveč pridelane hrane in premalo potrošnikov. Zato si je potrebno izmišljevati stalno nekaj novega, da potrošnike, ki imajo vsega polno rit, prepričaš, da je tvoj izdelek nekaj posebnega in so zanjga pripravljeni plačati nekaj več.
Ukinitev kmetijskih subvencij bi na končno ceno hrane vplivala le malenkost. Tržnim pridelovalcem subvencije predstavljao manj kot 5 % prihodkov, torej bi se cene kmetijskih pridelkov na kmečkem dvorišču zaradi ukinitve subvencij dvignile za največ 5%. Res pa bi bila prizadeta mafija in birokracija, ki pobirata smetano od subvencij. Tu je kar smiselna primerjava z dogajanji z zdravstvom, kjer denarja ne bi bilo premalo, če ne bi bilo toliko prisesanih pijavk.