Se mi zdi, da ima tale prispevek nekaj konceptualnih napak. Tako na evropski kot tudi na slovenski ravni.

Osnovni problem, ki ostaja nerazrešen je, da Airbnb, tako kot Uber, posega v dokaj regulirano panogo. Hoteli morajo za odprtje izpolniti določene pogoje. In isto bi moral početi tudi nekdo, ki oddaja preko Airbnb. Lahko se strinjamo, da so ti pogoji v Sloveniji smešni, ker jih je v praksi nemogoče izpolniti. Ampak ne pozabimo, v tem zosu smo vsi, ki se ukvarjamo s podjetništvom. Celo vsi ki prodajajo in kupujejo nepremičnine. Problemi pri prodajanju starejših hiš in stanovanj, ki recimo nimajo uporabnih dovoljenj. Nakup poslovnega prostora, ki ima uporabno dovoljenje za pisarne, pa bi sedaj recimo rad tam odprl zobozdravstveno ordinacijo. Čeprav ni potrebno v ničemer posegati v statiko objekta, se zahteva pridobitev novega gradbenega dovoljenja itd. Skratka za Airbnb se spet zahteva neke parcialne rešitve, nove Lex Magme. Vsi ostali pa naj se jebemo.

Drug konceptualni problem je, da izpostavlja "Mojco" kot revčico bogo, ki si malo pomaga z Airbnb da pride čez mesec. V resnici pa je Airbnb postala industrija, v Avstriji so mi poznani primeri ko so imeli nekateri tudi po več kot 100!!! stanovanj, ki so jih oddajali. Konec koncev gre v nekaterih primerih tudi za pranje denarja. V najboljšem primeru za celo industrijo, ki je za razliko od hotelov povsem neregulirana. Taka dualnost je zame, tako kot pri Ubru, nesprejemljiva. Naj se potem zrahlja pravila za hotelirje? Ali to sploh hočemo?

Airbnb in njegov koncept privablja predvsem bogatejše, ki imajo v lasti več nepremičnin. V veliko državah se seveda tem lastnikom bistveno bolj splača oddajati stanovanja preko Airbnb kot pa dolgoročnim, domačim najemnikom. To pa seveda pomeni ogromen pritisk na najemnike. Zemlja je končna. Države in mesta praviloma omejujejo pozidavo zemlje. Slovenija ne omogoča, da bi bilo na voljo dovolj zemlje in tudi nima v izvajanju stanovanjskih politik, da bi se lahko gradila cenovno dostopna stanovanja za socialno ogrožene in tudi za srednji razred. Danes se v Ljubljani gradijo samo še "luksuzna" stanovanja. Sicer samo po ceni, pa vseeno. Za veliko večino je to nedosegljivo.

Airbnb je lahko super v neki urejeni državi, ki ve kaj so njene primarne naloge. In ena izmed njih je tudi zagotavljanje ustreznih pogojev za bivanje, socialna in tržno dostopna stanovanja. V Sloveniji, kjer se na polno omejuje zidavo in so zazidljiva zemljišča zelo redka in posledično zelo draga, je Airbnb škodljiv. Že tako in tako so v Sloveniji nepremičnine, glede na kupno moč previsoke. Airbnb pa to razmerje samo še dodatno slabša. Šele ko bomo zgradili nekaj 1.000 neprofitnih stanovanj, uvedli nepremičninski davek (tak, ki bo spodbujal ljudi, da aktivno upravljajo nepremičnine) in imeli neke vrste stanovanjsko politiko, takrat pa se lahko pogovarjamo o Airbnb. Do takrat pa so te nebuloze o Mojci samo to, nebuloze. Janezu Novaku, ki najema stanovanje bo več posla preko Airbnb pomenilo samo še manj možnosti za nakup nepremičnine, ne pa več.

Mogoče še to, taksisti so povečuni nabolj ranljivi tujci. Zato se večini ljudi, še zlasti v ZDA, jebe, če nekaj 10.000 taksistov izgubi svoje dohodke. Z Uberjem je profitiral srednji razred. Pri Airbnb pa je ponekod prišlo tako daleč, da se čuti ogrožene tudi srednji razred. Močna volilna baza. Ljudje sicer dlje časa potrebujejo, da ugotovijo, da je eden izmed vzrokov za njihove težave tudi Airbnb, ampak kot enkrat ugotovijo, je to vojna napoved. In točno to se zna zgoditi. Tudi v Sloveniji. Ker tukaj lahko Airbnb postane kriv tudi za neobstoječe stanovanjske politike.