"Zelo živo se mi je v spomin vtisnil moj profesor iz prvega letnika ekonomije, ki se je vedno strašno razburil, ko je kateri od nas študentov, zmedenih in površnih, pri definiciji učinkovitosti navedel, da je učinkovito, če »z manj inputi naredimo več outputa«. Takoj nas je popravil, da to pač ne gre, da učinkovitost pomeni, da z dano količino inputov naredimo več outputa ali pa da neki dani output naredimo z manj inputi."

Kar je precej ironično, glede na to, da je ta definicija učinkovitosti z vidika porabe besed zelo neučinkovita. Lahko bi krajše rekli, da učinkovitost povečamo, če povečamo količnik med outputom in inputom. Ulomek se poveča, če mu povečamo števec, zmanjšamo imenovalec, ali oboje, in s tako - krajšo - definicijo smo pravzaprav dosegli oboje: zmanjšali število porabljenih besed in hkrati v definicijo vključili še tisto tretjo situacijo, za katero se v praksi bojda izkaže, da jo je skoraj nemogoče doseči.

In če se za večjo učinkovitost v podjetjih res težko boriti na dveh frontah - zmanjševanje inputov in povečevanje outputov -, komu bi to lahko uspelo bolje kot državi. Ne samo, da je država pravzaprav največje podjetje, kar ji daje več maneverskega prostora (lahko bi, kot že omenjeno, ob istem outputu zmanjšali input za zdravstvo za znesek preplačane medicinske opreme, ter ob istem inputu povečali produktivnost uradnikov z zmanjševanjem birokratskih neumnosti - navzven bi to delovalo kot hkratno zmanjšanje inputa in povečanje outputa), država je tudi najbolj neučinkovito upravljano podjetje, kar pomeni, da je možnosti za spremembe na bolje ogromno. Tudi, če se ne spuščamo na žgoča (tako imenovana ideološka) področja, kot sta šolstvo in zdravstvo, za katera se tako ali tako zdi, da se ob takih temah odpirajo bolj kot ne zato, da se zameji dovoljeno področje razmišljanja - ali povečanje učinkovitosti in hkratno zapiranje bolnišnic ter uvedba šolnin, ali pa naj vse ostane tako kot je. Da bi se na učinkovitosti dalo nekaj narediti tudi brez posega v šolstvo in zdravstvo, na to se ne sme niti pomisliti. (Je pa mogoče res, da bi bila korenita reforma zdravstva najbolj - pa smo spet pri tej besedi - učinkovita: koliko dela bi bilo treba vložiti, da se nekaj spremeni, in kakšen učinek bi imele spremembe.)

Glede na to, da (kot piše v kolumni) vse stranke obljubljajo nekaj podobnega kot predvolilno geslo iz naslova, bi bilo zanimivo prebrati kakšen članek o tem, kaj se je na tem področju dejansko dogajalo skozi čas. Ko se bomo zavedali, da so se davki višali in višali, output pa tudi krčil, bomo mogoče pomislili, da gre tudi obratno, in da take obljube niso tako nerealne. Bo pa težko.