[FIN-311684]
> [MarijanMacek]
> > [FIN-311684]
> > Začelo je z "zidarjevimi" aneksi in se ponavlja predor Šentvid, avtocestni križ, TEŠ 6...Preprosto v Sloveniji ni transparentnega gradbenega posla financiranega z državnim denarjem. Če bo tako šlo naprej bo cena drugega tira priplozala na 2 milijardi...Kitajci so za 1,5 milijard zgradili 250 kilometrsko progo na 5.000 metrov visokem Tibetu, pol proge je v tunelih in viaduktih...Tam kje z denarjem gospodari DRSI denar odteka v potokih. Zakaj se pred začetkom del ni popisalo premoženje zaposlenih na DRSI?
>
Mislil sem na drugo progo o kateri sem enkrat že napisal: »Na Kitajskem se je začela gradnja podaljšane železniške proge na Tibetu najvišje ležeče železnice na svetu, ki bo povezala tibetansko glavno mesto Lhaso z drugim največjim Shigatse. Stroške gradnje 253 kilometrov dolge proge skozi večinoma neprehodna gorata območja ocenjujejo na 13,3 milijarde juanov (1,47 milijarde evrov), skoraj polovica tirov bo tekla skozi predore in preko mostov...«
Več o železnici na Tibetu: www.dnevnik.si/10423...1042390895

In v prispevku z naslovom Kitajska podaljšuje železnico na "strehi sveta": Stroški gradnje rekordnih 1,47 milijard evrov. Torej se že urednikom Dnevnika zdijo stroški rekordno visoki, za nizke stroške je težko govoriti o rekordih, ali se pa eksplicitno poudari cenenost.

Bolj kot težavnost terena in številni mostovi in tuneli so pa pomembni parametri proge in seveda varnostne zahteve. In za to in tisto o kateri sem pisal so parametri dokaj neevropski, gre za enotirne, neelektreificirane proge s skromno kapacitete nekaj M ton. Seveda ni potrebe po dvocevnih tunelih in podobno, kar se zahteva v Evropi. Se pa nedvomno na Tibetu da graditi poceni, delovna sila je tam dokaj poceni.... In eno je ocena, končen strošek bo pa precej večji.

Mene sicer cenena Kitajska gradnja nič ne moti, pripeljejo svoje delavce, pripeljejo svoj material, in nekega povratnega učinka na narodno ekonomijo ni, ostane pa nekaj 1000 Kitajcev in stroški z vzdrževanjem cene gradnje. Se mi zdi, da je po večini Evrope navdušenje za ceneno Kitajsko gradnjo malce uplahnilo, razen v Butalah.