Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

rednaka sporočil: 296
[schodr]
Menijo, da je za zdravstvene storitve, opravljene v Sloveniji, treba uporabiti le slovensko zakonodajo, za zdravstvene storitve v tujini pa poleg nje še pravo EU, torej evropsko uredbo in direktivo; ta namreč ne posega v nacionalno zakonodajo o organizaciji in financiranju zdravstvenega varstva v primerih, ki niso povezani s čezmejnim zdravstvenim varstvom.
Kaj je bilo mišljeno, je sicer zapisano že v članku, ampak če poenostavim: evropska direktiva ureja zgolj čezmejno zdravljenje, torej povračilo stroškov za storitve, opravljene v tujini, ne uporablja pa se za organizacijo in financiranje zdravstva v matični državi; to piše v sami direktivi!
Citiram celotno obrazložitev vrhovnih sodnikov v tem delu, povzetek sodbe je sicer objavljen na www.sodnapraksa.si/?...1111419241 .

"15. V primeru zdravljenja v državah članicah Evropske unije je treba poleg slovenskih predpisov uporabiti tudi pravo EU. Uredba 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti poudarja primarnost nacionalne zakonodaje. Zavarovana oseba, ki v tujini nenadno potrebuje zdravstvene storitve ali jo v tujino napoti Zavod, lahko te storitve uveljavi v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, storitve plača Zavod direktno tujemu izvajalcu. V primeru, da se oseba sama odloči za uveljavljanje zdravstvenih storitev v tujini, je treba kot podlago za plačilo zdravstvenih storitev oziroma povračilo stroškov uporabiti Direktivo 2011/24/ EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Ta v prvem členu izrecno poudarja, da ureditev ne vpliva na zakone in predpise držav članic o organizaciji in financiranju zdravstvenega varstva v primerih, ki niso povezani s čezmejnim zdravstvenim varstvom, torej da ne posega v nacionalno zakonodajo. Zavarovanec lahko na njeni podlagi v tujini uveljavi storitve v javnem ali zasebnem sektorju, tudi izven javne zdravstvene službe, jih plača sam in uveljavlja povračilo pri Zavodu. Tako Uredbo kot Direktivo je torej mogoče uporabiti le v primeru uveljavljanja zdravstvenih storitev v tujini in ne pri povsem notranjih dejanskih stanjih.
16. Revizija očita diskriminatorno obravnavo zavarovancev, ki v Sloveniji uveljavljajo zdravstvene storitve v samoplačniški ambulanti v primerjavi z zavarovanimi osebami, ki dobijo povrnjene stroške za opravljene zdravstvene storitve v tujini tudi pri zasebnem izvajalcu. Načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave pomeni predvsem zahtevo po nearbitrani uporabi prava do posameznih subjektov. Že iz revizije izhaja, da gre za dve različni situaciji, ki jih ZZVZZ različno ureja. Za uveljavljanje zdravstvenih storitev se praviloma uporablja zakonodaja države, v kateri je storitev opravljena. Za zdravstvene storitve, opravljene v Sloveniji, je treba uporabiti slovensko zakonodajo, za zdravstvene storitve v tujini pa poleg nje še Uredbo in Direktivo. Zavarovanci so v enakem položaju v primeru uveljavljanja zdravstvenih storitev v Sloveniji, prav tako pri uveljavljanju zdravstvenih storitev v tujini, razlikovalni element pa je mednarodni, čezmejni. Ker gre za različne položaje, jih je dopustno urejati različno. Zato očitana kršitev ni podana."

Lp, Andreja

Vse ocene tega sporočila:

Gostje ne morejo pregledovati ocen