»Nič ni resnično vse je dovoljeno«, je izrek, ki kot svarilo stoji na začetku Bartolovega Alamuta. Uporabil ga je Hakim I ali Blazni, ker se je proglasil za Boga, kar pa ga je pahnilo v takšno blaznost, da je sam pričel verjeti v svoj božanski izvor. Če danes poslušamo Erjavca se zdi, da v svojem svetu manipulacije verjame v svoj božanski izvor, ki mu je resnično vse dovoljeno.