Obdobje med 15. in 17.stoletjem je bilo obdobje relativnega miru
med najmočnejšimi državami, monarhijami tedanje Europe. Zakaj sem
napisal relativnga zato ker se v tem času dogaja reformacija in
protireformacija ki se bo v nemsškem delu Europe prelila v 40 letno
versko vojno znotraj zahodnega krščanstva med katoliki in luterani.
Samo ta vojna ni uplivala na to da ne bi medsebojno sodelovale
največje pomorske države tedanje Evrope, ki so si ostanek sveta, ki
so ga v teh stoletjih odkrivale in si dogovorno ustvarjale
interesne cone na novo odkritih delih sveta. In ta relativni mir je
trajal praktično do prve svetovne vojne, ko pride prvič resnega
spospada med državami ki vse pripadajo etično zahodnemu krščanstvu,
enaka zgodba se ponovi v drugi svetovni vojni s to razliko da pride
po koncu te vojne do okupacije določenih teritorij zahodnega
krščanstva s strani vzhodnih kristjanov in je ta okupacija trajala
do podca berlinskega zidu in raspada SSSR.
Krščanstvo kot tako ni religija je predvsem etika, kot religijo jo
forsirajo predvsem cerkve, ki imajo na vso stvar predvsem
materialno prevarantski pogled ne pa tisto kar naj bi krščanstvo
dejansko predstavljalo; etiko, tako zahodnega kot vzhodnega
krščanstva.