Kaj je treba postoriti v tej državi je jasno in, da tega levica od t.i. sredine do skrajnosti ne zmore je že jasno . Tako imenovana leva sredina še vedno razpravlja ideološko in očitno tudi kadrovsko in ne programsko . Šarec očitno niti zametka koalicijske pogodbe še nima in sestankuje po ideološkem konceptu in dlje od tega, da z Janšo ne gre v koalicijo še ni prišel. Vsi njegovi nastopi kažejo na njegovo politično in intelektualn ozkost, ker drugi na volitvah že iz politične korektnosti ne more zatrjevati, da s prvim na volitvah ne bo sodeloval, posebno če se ozre cez ramo in pogleda na tiste za njim po številu mandatov , njihovih kadrovskih apetitih ter vsaj izkušnjah dveh predsednikov vlad . Tudi iz tega vidika je jasno, da Šarca nekaj ali nekdo usmerja in, da Šarec poleg prikrite absolutistične koleričnosti ne zmore demokratičnega in pragmatičnega razmisleka in zaradi ambicije, ki presega zmožnosti ubral pot brez povratka. Na ponovne ali predčasne volitve ; skurili ga bodo svetovalci in tisti s katerimi ideološko paktira . Koalicija petih ali šestih levih strank z borci za funkcije in položaje za cel mandat na tej zemljepisni dolžini je približno tako kot lesen šporget; ni in ne bo . Politično dogajanje je očitno preseglo obseg Šarčevih deset programskih izhodišč in njegovih deset stavkov iz predvolilnih soočenj .