Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

anon-434258 sporočil: 114
[Glavni forum] Tema: Študija: Slovenija med zmagovalkami globalizacije
[#2717767] 10.06.18 19:33 · odgovor na: (#2717736)
Odgovori   +    1
[BeliF]
> [FIN307010]
> A, vidim, da si se torej res spotaknil ob mene že v prejšnem svojem postu o "tistih, ki smo po volitvah začeli objavljati". Verjameš ali, gre za slučaj

priznam, svoj post sem objavil takoj, ko sem videl obsežen komentar osebe s par posti (še preden sem ga sploh prebral). opažanje je temeljilo na predhodnjih opažanjih iz drugih tem, kjer so se kar naenkrat pojavili "novi obrazi", časovno locirani v obdobje okoli volitev (pred, med in po volitvah). jaz na takšne "pojave" že po defoltu gledam sumnjičevo, pa naj gre za leve, desne, sredinjske, zgornje, spodnje, zelene, bele, rdeče, oranžne ali frjolčaste...
Ok. Tudi sam sem pogosto komentiral "impulzivno". Svoj čas, long time ago, je tukaj potekala celo neka tekma med bolj zavzetimi forumaši, kdo bo prej našel in razkrinkal kakšnega junferja :)
> Zdaj, kaj je tebe špiknilo v mojem komentarju, nisi prav jasno povedal. Predvsem spotikanje ob dodano vrednost v storitvenih dejavnostih se mi zdi, da je letelo le na dve področji, ki sem jih izpostavil (ali si mislil, da je tudi v slovenskem frizeraju in pri keramičarjih prenizka dodana vrednost?) kot dejavnosti, ki bi lahko bili po naravi povpraševanja, ki zanju obstaja, čisto normalni in morda za marsikoga v njih celo precej ok poslujoči gospodarski dejavnosti, če bi demokratični večini ne bilo očitno ugodneje, da država te dejavnosti drži zmonopolizirane in v njih administrativno določa cene - storitev na eni strani bilance in kadra na drugi.

storitve so bile mišljene nasplošno. seveda ne trdim, da so vse storitvene dejavnosti pijavke, ki živijo na račun drugih. jaz te zadeve sortiram na izvozno in neizvozno stran. če torej nekdo s svojo storitvijo prinese denar v slovenijo (npr. frizerka postriže ruskega gosta) potem jih štejem za ustvarjalce dodane vrednosti. če nekdo zgolj obrača denar znotraj države (npr. frizerka ostriže slovenca), potem gre zgolj za mešanje solate znotraj skupne sklede, od česar ni nobenega efekta (tudi statističo se takšno znotrajskledništvo šteje kot nevtralno, lahko pa nekatere panoge beležijo rast, druge padec, sumasumarum je pa nula). če še nisem bil dovolj jasen bom naredil primerjavo z gradbeništvom, ki uradno spada pod zasebni sektor, v praksi pa večinoma živijo od javnega denarja. in to se šteje v bolj direktnih oblikah, kot je gradnja (avto)cest, prizidkov vrtcev in osnovnih šol, novih fakultet, vodovodov in kanalizacij itd... uradno zasebni, defacto paraziti javnih sredstev... in s tem ubistvu sploh nič ni narobe - govorim o izvoru njihovega denarja, kdo jih (pijavke) napaja (z denarjem). če si javni uslužbenec asfaltira dvorišče ali javni uslužbenec naredi novo pričeso gre za znotrajskedniški denar, ne pa "nov" denar z "dodano" vrednostjo

in seveda, jaz dodano vrednost definiraam povsem drugače od uradne statistike. zame sta pomembna input (izvoz) in output (uvoz), kar se znotraj te sklede dogaja pa mene sploh ne briga, s tem se obremenjujejo tisti, ki od tega znotrajskledništva živijo
Razumem. Tebi je torej po tej tvoji teoriji važen samo sprotni presežek tekočega računa plačilne bilance (current account surplus). Po ekonomski misli te to uvršča nekam med merkantiliste iz kitajskega politbiroja, iz Bundes Banke in nemara celo iz EIPFja.

Zdaj, pa narediva še en kratek miselni eksperiment:

Reciva, da si en od teh pozitivnih kontributorjev k pozitivnemu stanju na tekočem rečunu plačilne bilance, ki svoje storitve ali pa produkte uspešno izvaža. Torej, tisti, katerega aktivnost je tudi po tvoji teoriji nekaj vredna. In te nekega jutra začne boleti zob. Zdaj, v prvi uri težav je po tvoji teoriji ta tvoj zobobol nebistven, ker se dogaja znotraj države in nima vpliva na razmerje uvoza in izvoza. A potem po enem dnevu še kar boli. In naenkrat boli tako zelo, da ne moreš več dobro opravljati svojega izvoznega poslanstva. Greš do zobozdravnika v tej isti državi in ta ti zob zrihta. In lahko se vrneš k svojemu izvoznemu poslanstvu. Grev tem primeru za na domačem trgu za domačega kupca opravljeno storitev z dodano vrednostjo ali za nebistveno interno prekladanje iz enega v drugi žep?

Lahko eksperiment še malo podaljšava, pa rečeva, da si tako uspešen pri svojem izvoznem poslanstvu, da za zadovoljevanje širnih svetovnih potreb po tvojem blagu poterbuješ nekaj zaposlenih, ker vsega ne zmoreš sam. In recimo potem ugotoviš, da imaš na razpolago le nepismene in obče neizobražene ali celo povsem neučljive kandidate, ki so slišali za tvojo teorijo in so si rekli "eh kurc gleda, kaj se čemo it to izobraževanje, prekladanje iz enega v drugi žep znotraj države, to je nebistveno". Bi to znal biti problem za tvoj posel oziroma za tvoje izvozno poslanstvo? Je v tem primeru možno pomisliti, da je vsaj nekaj izobraževanja pa le lahko tudi storitev z dodano vrednostjo, tudi če se odvija na notranjem trgu?
> PS:
> Se ti ne zdi, da je tisti zaključek o "pijavkah, ki živijo na račun drugih" eno miselno leno pretiravanje (ali pretirana ekstrapolacija kakšnega primera, ki ga imaš v mislih, a pač ni referenčen za celoto o kateri govoriš), ki ne prispeva prav dosti k iskanju delujočega družbenega ravnovesja? Mislim, če misliš, da ni tako, bi bil vesel, če na kratko predstaviš svoj vidik, kako organizirati zdravstvo in šolstvo, da tam zaposleni po tvoje ne bodo "pijavke, ki živijo na račun drugih".

sem malo zajebal in že v zgorjem odstavku napisal...
Naj zgornji predlagani miselni eksperiment ne bo sprejet slabo zaradi blagega cinizma. Rajši bi konstruktivno dodal še eno vprašanje: Čemu je pa na koncu namenjena vsa gospodarska aktivnost? Je current account surplus končni cilj sam po sebi? Ali pa je gospodarska aktivnost namenjena izboljševanju naših življenj?

Pa še en oreh, ki ga tvoja teorija težko stre, pa nima nič opraviti z zdravstvenimi in izobraževalnimi storitvami za notranji trg:
Skozi zgodovino je vsakokratna najdominantnejša država navadno bila tudi tista, katere valuta je bila svetovna rezervna valuta (trenutno so to ZDA, pred njo je bilo UK, še prej Španija in Portugalska). In valuta neke države po definiciji ne more biti svetovna rezervna valuta, če ta država precej redno ne beleži primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance. Je torej current account surplus res edina zveličavna pot? Seveda za Slovenijo ne velja to kar velja za ZDA. In tudi sam sem vesel, da Slovenija zadnjih nekaj let beleži current account surplus in da izvoz laufa, pa tudi da smo morda malo umirili uvoz BMWjev na lizing. Ampak, spet po definiciji, je current account na globalni ravni zero sum game. Razvoj gospodarstva in družbe pa po drugi strani to nista. Zato bi bilo najbrž dobro izbrati pestrejši nabor tarč naše aktivnosti.

Vse ocene tega sporočila:

Gostje ne morejo pregledovati ocen