Bankrot Ingorja kaže na umnost gospodarjenja s “svojim” denarjem in
jasen signal kako kvalitetno je bilo in je vodeno Gorenje, ki se je
hvalilo z “dream team” upravo in najbolj internacionaliziranim
nadzornim svetom. Ker se je veliko govorilo o premijskih blagovnih
znamkah in njihovi neverjetni uspešnosti, je potrebno povedati le
to, da je potrebno predvsem premijsko znanje vodenja , ne pa
premijsko medijsko farbanje javnosti, ki je bilo prisotno zelo
dolgo obdobje, kolikor dolgo so pač vzdržali nosilni produkti
Gorenja, na katere so očitno pozabili, ker so hoteli premijske.
Sedaj bodo pa premirani le špekulantje z delnicami iz novejšega
obdobja, KAD pa se bo učil pri kitajcih upravljanja s socialistično
lastnino. Koga pa pravzaprav danes še zanima Gorenje, saj je rešeno
in bog ne daj, da se to ne bi zgodilo. Nova vlada bi imela veliko
veselico še v tem letu, kajti tudi agresivnega knjigovodstva je
enkrat konec, ko te požre nelikvidnost!