[abohte]
Sem razmišljal, ali naj ti odgovorim. Sem imel kar nekaj humanitarnih pomislekov (ura pisanja tvojega odgovora),

Včasih me premaga moč noči. Mogoče je bil kriv močan sij polne lune. Lažje se upiram moči ranega jutra, ki je menda slovenskih fantov grob.

ampak me je intervju, ki sem ga prebral in deloma citiral na koncu tega posta prepričal, da je vseeno vredno. Tudi če boš preskočil najina "prepucavanja" preberi vsaj intervju.

Prav res prepucavanja. Midva bi si morala že na začetku omisliti moderatorja, npr. Nemirni bi bil očitno zanimiv v tej vlogi. Intervju sem prebral bolj na hitro, zato mi je morda kja ušlo. Pripoveduje zgodbe iz (tudi) mojega življenja in ja, tako nekako si predstavljam pot od stika do izgradnje odnosa med dvema osebama - v mojem primeru nasprotnih spolov, ampak tudi za druge kombinacije je najbrž slika podobna. Upam.

> > Kaj je v tej izjavi tako problematičnega, da te v jedru preveva groza? A to, da je uporabil pokroviteljski ton?

Problematična je zato, ker je poenotila medijski spekter Moje Dežele, ker so se nad njo zgražali rumenci a la Slovenske novice in Pop TV, desna Demokracija, leva Mladina in še cel kup druge srenje na premici levo/naši-desno/vaši. Sicer je pa v normalnem svetu normalnih ljudi totalno normalno, da bivši dolgoletni predsednik države in pred tem prezident ekskluzivne avantgarde delovnega ljudstva (nepravim, drugorazrednim?) novinarkam, ki ga želijo nekaj vprašati, svetuje, naj najprej poskrbijo za svojo poroko.

Seveda si se jasno zopet izognil mojemu vprašanju, za katerega trdim, da ni zavajajoče. Poleg tega te želim opozoriti na podrobnost, da si ti Milana označil za zagovedneža, torej nerodnega, surovega človeka, ne za avtoritarnega.

Napisal sem, da se je s tisto svojo izjavo izkazal za zagovedneža.

"Kljub takemu poreklu članka me je vseeno groza, da se bivši predsednik države, kateremu sem celo dal svoj glas (mea culpa!), izkaže za takšnega zagovedneža."

In napisal sem, kako ljudje dojemamo srečanja s kalibri Milana Kučana, in smo zato toliko bolj osupli, če se vedejo nedostojno.

Ker smo ljudje praviloma krotki pred avtoritetami, pravimi ali namišljenimi, si je to privoščil. Jaz bi mu pa privoščil, da bi naletel na feferonsko babnico, ki bi mu zabrusila, da je pa zanj že čas, da gre v Gozd Martuljk gobe nabirat.

kaj za Milana pa ne dopuščaš možnosti, da je v dolgoletnem zakonu s Štefku in preko njunih mnogih pogovorov spoznal, kaj je v življenju za žensko zares pomembno oz. zakaj mu odrekaš dajanje takšnih nasvetov?

Mogoče zato, ker se izredno neznansko majhno število žensk lahko nadeja, da bodo s poroko s pravim mladim kadrom edine/prave partije lahko postale profesionalne princese Moje Dežele, Slovenke leta in maziljenke desetletja. V množici lajfstajl objav in hagiografij Štefke Kučan sem poskusil ugotoviti, kaj je po poklicu in s čim se je ukvarjala, a mi ni uspelo. Ona je velika javna osebnost, vsenavzoča in večna prva dama nacije in naroda, a brez izobrazbenega in poklicnega ozadja - ona je samo princesa Štefka ob slovenskem kralju Milanu I. Da ne bo nasporazuma, meni osebno je simpatična, kolikor lahko odmislim medijsko-piarovske konstrukte okrog nje.

Kralju Milanu ne odrekam pravice do dajanja nasvetov tistim, ki ga prosijo za nasvet. Tista novinarka ga ni! Če kralj Milan I že hoče deliti nasvete, naj se obrne na murgelsko prvo damo deželnih medijev, gospo Bernardo. Ona bi mu gotovo zrihtala kakšno rubriko ali kolumno, v silno veselje desnega (nemejnstrimovskega in totalno objektivnega) pola deželne medijske krajine.

Očitno moja pričakovanja do tvojega žurnalistično-kritičnega uma odzvanjajo v prazno.

To je vedno bolj očitno. Ker moji spomini vključujejo tudi prizore, ki definitivno spadajo med kandidate za današnji pranger, v tistih časih in v tistih razmerah pa so šli mimo kot del normalnega življenja. Ampak jaz zaradi tega ne bom danes trdil, da je bilo tisto v redu in normalno in pač veseljaško.

Enačenje njegovega dejanja z udarjanjem po riti ni samokaznovanje, je več kot to.

Je toliko, kolikor so si sami nakopali. Če se igraš z ognjem, se opečeš, če se igraš s šmirgl papirjem, se odrgneš, če se igraš z nožem, se porežeš. Ti tipi niso naivni najstniki, ki se še ne zavedajo čisto vseh dimenzij sveta okrog sebe. Kleč vsega skupaj je v tem, da je njihova dolžnost, da odrastejo in požrejo, kar so si sami nasrali. Točno tako, kot se pričakuje od nadlegovanih ljudi - požri ali pa se dvigni na zadnje tace in upri.

Kaj res? Ali potem že poznaš imena preostalih 2 frisov?

Ne, zato pa jaz ves čas opozarjam na nepravično obravnavo akterjev. Ne spomnim se, da bi ti načel to temo ali repliciral nanjo.

> Poskusite v kakšni knjigarni in to ne takoj s Kamasutro. Tista je za višjo stopnjo. Uvod v 1001 noč ima sicer dobro poanto, a ni čisto 100% izrecen in nedvoumno ekspliciten. Obstaja še feničanska metoda, ki pa ni univerzalno učinkovita, ima določene freudovske elemente in lahko tudi burleskne derivate: "Gospodična/gospa, oprostite prosim, bi vi šli z mano v posteljo za X evrov?"

Nenavadno se mi zdi, da se, ko imaš priložnost podoučiti večince o omikanem vedenju pri zapeljevanju žensk, rajši umakneš v humor. Pa sploh ne iščem edinega zveličavega načina, zgolj opis enega primera.

Ker sem tvoje vprašanje vzel kot odmik v humor/provokacijo. Zdaj pa resno: si pozabil, kaj o flirtanju piše v tistem članku Daily Maila, ki si mi ga ponudil? Preberi ga še enkrat, tam boš našel odgovor za starost cca 15 in cca 30 let, ki ima tudi moj blagoslav.
www.dailymail.co.uk/...URRAY.html

Torej, jaz si želim prebrati takšen opis predvsem zato, ker nisem popolnoma prepričan, ali naj se ženi opravičim za morebitno gorje, ki sem ji ga povzročil, ker sem se je dotaknil, ne da bi jo pred tem vprašal ali smem. Boga reva gorja, ki sem jih ga povzročil, očitno sploh še ni ozavestila.

To vprašanje razčisti kar direktno: vprašaj svojo ženo. Če česa ni ozavestila ali ne prepozna kot problem, pač nimata problema. To je lepo.

On 11 March 1977, three years after making Chinatown, Polanski was arrested at Jack Nicholson's home for the sexual assault of 13-year-old Samantha Gailey, who was modeling for Polanski during a Vogue magazine photo shoot around the pool.
In pazi sedaj to:
I was 13 years old. I said “no.” That makes it rape. I do not see the value in exaggerating the experience to prove that.

Pazim. In kaj naj s tem? Jaz sem napisal: "nisem jim pa dal prav, ko so dali zavetje in piedestal menda dokazanemu pedofilu." Mar sem se kaj zmotil? Sem se kaj zlagal?

Videl sem drevo, opisal sem drevo, imam mnenje o drevesu v danem času in prostoru. Ti mi zdaj dopoveduješ, da drevo ni drevo, če ne gledam celega gozda skozi obdobje 30+ let. Drevo je lahko del gozda in nekega obdobja, ampak ko gre za diagnozo obolelosti, sta važno samo drevo in aktualen čas. Pa četudi gre za sam promiskuitetni Svetigozd.

Hvala pa za link na zanimivo stran/blog in da si me privedel do knjige te ženske. Sem jo dal na seznam želenega čtiva, čeprav ni dobila ravno vrhunskih ocen. Kot praviš, gre za pomen dialoga s človekom (avtorico), ki je z izločitvijo kričaških medijev in aktivizma lahko bolj pristen. Itak so knjige najboljše branje, po možnosti papirnate.