[rename]
Ne bova nadaljevala, ker imava v izhodišču različen pogled na boniteto samo.
Ti gledaš iz vidika delojemalca, jaz kot delodajalec.
Če nekomu dam plačo 5000 bruto, je zame to 5000 bruto (zanemariva zdaj prevoz,prehrano, davek na bruto).
Če hočeš službeni avto za 40.000, bo potem tvoj bruto znašal 4200, ker je 800 boniteta.

Jok, ker delodajalec ne plačuje bonitete, ampak plačuje lizing ali kredit za avto, pa zavarovanje, registracijo itn. ali pa kakšen ol-inkluziv najem + na vse to še bencin.
Boniteta je samo ime za pavšalno davčno ovrednotenje nekega zbira stroškov delodajalca oziroma ugodnosti delojemalca.

Če se ne strinjaš, pa tudi prav, še naprej imaš lahko plačo 5000 bruto.
Štekamo? ;-)

Če mi daš službeni avto po mojih željah, ne pa kaj majhnega ali predragega, lahko prihraniva oprispevčenje "avtomobilskega dela" moje plače. Če mi boš hotel namesto navadnega Dacie Duster vsiliti Audi Q7 TDI Auto Quattro Deluxe über Alles, ker imaš nek svoj špil, te nekaj gleda. Če jaz kot trgovski potnik od tebe namesto navadnega Golfa hočem Maybacha, me nekaj gleda.

Tako, jaz sem prepričan, da štekam, zate pa ne vem. Naj ljudstvo razsodi. :-P

Seveda pa je v javnem sektorju to povsem drugače, ker - other's people money.
Briga njih za boniteto, pa za davke in prispevke, vse gre to iz proračuna. In ravno zato bi me zelo zanimal plačilni list omenjene gospode. Pa ne to, koliko zaslužijo, ampak kako obračunavajo boniteto (in ev. nadomestila za prevoz na delo).

Ti igraš na vnaprejšnje obsojanje, jaz pa na nedolžnost do konca dokaznega postopka. Ti igraš identitetno igro (javni sektor, "njihovi"...), jaz pa raje gledam vsakega posameznika. Pa imam najbrž bolj privatnosektorski CV kot marsikdo na tem forumu. Goljufe in poštenjake najdeš povsod.

Še to: poznam plačilne liste, jih vsak mesec gledam. Z bonitetami in brez njih :-P
In imam tudi takšne, ki nočejo službenega vozila, ker več dobijo z nadomestilom za prevoz in kilometrinami (realnimi, ne fiktivnimi). In verjamem, da so si znali izračunati.

Ne dvomim, da obstajajo vsi mogoči konkretni primeri. Recimo tisti policisti/vojaki, ki so se (po nekem medijskem poročanju) redno v skupinah vozili v službo po več kot 150 km daleč. Ne dvomim tudi, da obstajajo kontra primeri, ki bi za službeni avto kljub obdavčitvi bonitete radi imeli neki topšit, jer samo jednom se živi i narod mora da zna ko je najbolji na svetu... Večina je pa vseeno bolj povprečna.